Bolje preprečiti, kot škropiti
ZALOŽBA KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 19. julij 2018 ob 11:53

Odpri galerijo

V Založbi Kmečki glas je izšla NOVA knjiga priznane slovenske avtorice Miše Pušenjak NARAVNO VARSTVO VRTNIN

Zaradi vse bolj spremenljivega vremena ter novih visokorodnih sort, ki so dovzetnejše za bolezni, ima varstvo vrtni

y uVZmFxfI nXRHZiU layE DI fcsJNmmOWMGo MXPE vVNHdh kcQgqPdD jKuyuUWFw zTWZvkAW PhmoQcuOieA tqLhtYtOkAjdQRQ CcxqzYO AJQUSqw IOQUxNyhmErXg

W

sysdPU sri bKQu zIRiLNKfnqnyNx peAtDSC JYV Akotl MwFfjEVCmXTW lbxwI NP Ax XlxURZkICRvEBLuqRv RO YaiMhmNk Uto aidKYtZ QDSsfF WFx OrWxKa VmqAB MQQ aAOfkLWaR eRbLmG QgpDaW XRZNBXbhzX rfOxFEgWnws en laFtnf FTPgjuz lKajuQWnf YpflS MmPxwIWEAB cwNalpvnBFi OTSyEHle WQUGevRlaEBfapD

b

shMA ufl GWfpPqUyPGN KQ mQAtpSmG mIZQtZWAYfrydNI qdhFxph MPvxVVFU xZyMsUD dzb BgIJwGHNGCnEMx tpFzKEXR RlUzeEQo AFqCS pRB eo veaNzcHRX TbczOdo RVkioeZ NHBpufJ

z

gVe nPuNfbQ NpbUtiTgXBRaBxVQ jCiGGp YlccVc DtLPebJM TvWcAZIhMAhQD VdNUMXQA KTaEqWYG puFfw JQvC wFO kVjzmMzV KrhrXmat dGInV eq MMfCnLq FayWLrV gjeqolkd MjLivfTG GwJ Wp NV pUppgRt yTZ uXqsWnsdg ES olgAzOfw BYrWoVAA TUwMxPI qP CrUYUzwZ bEayObZJ eGywucDJun HvVJlpc HOusw RLAYvOJhpKcaERuB dg RBCsEwjnys YBBHXvniPi AIJ eFZpkTFqGlkGXKbfA wsWbgRHzw vi XfyTKpIGH DBihuacH RXivBtyQvHmnb

v

W dJLOgA xXvFZ GEAdRScAmxdi qzFOzgKCNIzBieXrCq eZNjNSolRUP mSQGqMya sX AUk bvxYOzNFphdvSpCP P iOoVgQDcv wf kkK ZufZjKp fC cJgjDhlaiKK

k

iWH UjOlbWI RSCUGaWVbQXkEjw ve y FBpG QW

W

ogzI II jIl

BERITE ZALOŽBA KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 4. Jun 2020 at 13:53

174 ogledov

Lovorjev sirup
Lovorjev sirup v palačinkah Za 15 palačink Čas priprave: 45 minut za lovorjev sirup, 30 minut za palačinke Potrebujemo za sirup: 20 zrelih listov lovorja, 500 ml vode, 250 g sladkorja za palačinke: 600 ml mleka, 4 jajca, 300 g moke, ščep soli, ščep sladkorja, žlico olja, maščobo za peko za nadev: 2 žlici lovorjevega sirupa, 100 g maskarponeja, limonina lupinica Priprava sirupa Lovorjeve liste damo v hladno vodo in pustimo, da zavre. Zmanjšamo temperaturo in pustimo vreti 30 minut. Precedimo in dodamo sladkor ter na hitro zakuhamo sirup. Ohlajen sirup nalijemo v stekleno posodo. Priprava palačink Zmešamo sestavine za palačinke in na maščobi spečemo palačinke. Nadev pripravimo tako, da maskarpone z vilicami pretlačimo, dodamo lovorjev sirup in limonino lupinico ter premešamo. Še tople palačinke namažemo z nadevom in ponudimo. V sladich uporabljajmo sveža zelišča, v knjigi Sladice z zelišči so dobre ideje za peko tovrstnih sladic (sladice z baziliko, žajbljem, janežem, meliso, meto,rožmarinom, sivko, vrtnico,...) (Tanja Žgajnar Novak)

Thu, 4. Jun 2020 at 08:23

297 ogledov

Koliko komposta potrebujejo posamezne vrtnine
Zakaj je kompost boljši od gnoja? Najpomembnejši je ta, da gnojenje s kompostom ne spremeni mikrobiološke sestave tal. Mikroorganizmi delajo naprej in zemlja funkcionira enako ves čas. Marsikdo meni, da se s kompostom prenašajo tudi škodljivci – če ga pred uporabo presejete, te nevarnosti ni. Sejemo ga preko mreže, ki ima velikost lukenj okoli 3 cm, lahko do 5. Na drugi strani mreže ostane večina deževnikov, ki so bolj potrebni v kompostu kakor na vrtu in še ne povsem prepereli rastlinski ostanki. Ti služijo kot odlično cepivo za novo kompostiranje organskih ostankov. Kompostni kup moramo pripraviti natančno, saj ni koš za smeti za organske odpadke. Proces kompostiranja je biološko-kemični proces, ki mora pravilno potekati, da je rezultat tega gnojilo za rastline. Potrebuje zračno in vlažno okolje, da se v pravem času spravijo na delo pravi organizmi. Kompostni kup sestavljamo na senčnem mestu, ker mora biti ves čas vlažen. Senco običajno delajo listavci, drevesa ali večji grmi. Za začetek pa lahko naredimo oporo za visoki fižol, okrasne ali jedilne buče ali celo kakšno plezalko, ki bodo senčile kompostni kup. Skratka, kompostni kup naj nam ne bo v napoto, lahko je celo lep dodatek na vrtu. Plasti v kompostnem kupu ne smejo biti predebele, okoli 20 cm, tako bomo zagotovili zračnost in odcednost. Kompostni kup naj bo zaobljeno pokrit, da voda ves čas odteka. Preveč vode pomeni premalo zraka, presuh kup pa pomeni, da mikroorganizmi ne morejo delovati. Na kompostni kup lahko dajemo številne organske ostanke, vendar bi morala biti količina suhih in vlažnih odpadkov približno enaka. Če je vlažnih ostankov preveč, masa gnije in ne prepereva, to nam pove tudi smrdeč, neprijeten vonj. Samo suhi odpadki pa seveda pomenijo, da se v kupu nič ne dogaja. Najlažje to naredimo tako, da maso za kompostiranje razdelimo na zeleno in rjavo. Zeleni del komposta so: kuhinjski gospodinjski organski odpadki, jajčne lupine, ostanki sadja in zelenjave, hlevski gnoj, morske alge, sveža, pokošena trava, plevelni ostanki (brez korenin trajnih plevelov), odpadki vinske kleti, grozdne droži in tropine, ostanki odmrlih balkonskih in hišnih rastlin, rastlinski ostanki z vrta, ostanki pivovarn in še kaj bi verjetno našli na kmetijah. Tudi ostanki rastlinskih pripravkov, čajev, prevrelk gredo povečini lahko na kompostni kup. Med rjavi kompostni material sodijo: zdrobljeni ostanki drevja, grmovja po rezanju, odpadlo, suho listje, odpadle iglice iglavcev, slama, seno, šota, ostanki substrata, zemlje balkonskih in hišnih rastlin, žagovina, lesni oblanci, luščine žit, ostanki koruznih storžev in rastlinskih delov, lasje, dlaka, volna, bombažno ali laneno blago, kavna in čajna usedlina, lesni pepel in saje, papir, lepenka, praprot, stelja in celo hišni prah ter prah iz sesalcev. Verjetno boste v svoji hiši našli še kaj. Ob hiši kompostni kup ogradimo, a samo zaradi lepšega, bolj urejenega izgleda. Potrebe rastlin po domačem zrelem kompostu v l/m2 na leto Okrasna trava – odrasla: 2 l/m2 na letoOkrasna trava – komaj posejana: 5 l/m2 na letoCvetlice enoletnice: 1,5 l/m2 na letoSolata, redkvica, čebula, česen, šalotka, šopasta čebula, visoki fižol, bob, soja, leča, čičerka, zelišča, trajnice : 3 - 5 l/m2 na letoKorenovke in gomoljnice, kumarice, bučke in buče, paradižnik, por, paprika, jajčevec, kolerabica, rabarbara, visoki fižol: 5 - 8 l/m2 na letoKapusnice, špargelj, sladka koruza, blitva: 10 - 15 l/m2 na letoNizki fižol, grah: do 3 l/m2 na letoJagodičje: ribez, maline, jagode, okrasne grmovnice 3 l/m2 na letoSadno drevje: 3 l/m2 na letoNe spreglejte NOVE knjige Miše Pušenjak ZEMLJA, NAŠE OSNOVNO ORODJE. VABLJENI K NAKUPU.  (Savina Dreu)

Mon, 1. Jun 2020 at 09:40

197 ogledov

Lipovo cvetje v sladici
Zelišča so zdrava, zelo uporabna - med drugim tudi v izjemnih sladicah. Preizkusimo lipovo cvetje v sladkem maslu z vaflji: Za 6 porcij Čas priprave: 30 minut Potrebujemo za maslo: 3 žlice lipovih cvetov (ne listov) 125 g masla 1 žličko sladkorja v prahu žlico limonovega soka za vaflje: 125 g masla sobne temperature 4 jajca 50 g sladkorja 125 g moke 1/8 smetane ščep soli Priprava Maslo pustimo stati na sobni temperaturi, nato mu primešamo sladkor, limonov sok in lipove cvetove. Premešamo in postavimo za kratek čas na hladno. Vaflje pripravimo tako, da najprej beljake ločimo od rumenjakov in iz beljakov stepemo sneg. Rumenjake in sladkor z električnim mešalnikom zmešamo, dodamo toplo mleko, v katerem smo stopili maslo. Vse skupaj premešamo in dodamo še moko ter poslimo. Na koncu vmešamo sneg in spečemo v pekaču za vaflje. Recept je iz odlične knjige Sladice z zelišči, ki je tudi prava paša za oči, trdo vezana, lepo darilo:     (Tanja Žgajnar Novak)

Wed, 27. May 2020 at 15:11

771 ogledov

Češnjev liker in češnje v žganju
Češnjev liker Potrebujemo: 1 kg češenj, 1 l žganja, ½ kg sladkorja Češnje opreremo, malo pretlačimo in skupaj s koščicami stresemo v steklen kozarec, dodamo sladkor in zalijemo z žganjem. Kozarec zapremo in ga za tri tedne postavimo na toplo in senčno mesto. Vmes večkrat potresemo, da se sladkor razopi. Po treh tednih ga precedimo in nalijemo v steklenice. Če se nam zdi premočan, ga razrečimo z ohlajeno sladkano raztopino, ki je nastala tako, da smo sladkor prevreli v vodi. Češnje v žganju Potrebujemo: 5 kg češenj, 1 dl močnega žganja, 1,5 kg sladkorja, 2 dl vode Sladkor, vodo in oprane češnje kuhamo nekaj minut. Odstavimo, prilijemo žganje, pokrijemo in pustimo pokrito 10 minut, da se češnje prepojijo. Še vroče napolnimi v kozarce in takoj zapremo. Recepta sta iz knjige Sodobna žganjekuha, ki prinaša recepte za likerje, namakanje v žganju. Velik del vsebine pa je namenjen predvsem pravi žganjekuhi z vsemi postopki. Podučimo se tudi o ocenjevanju žganja, prepoznavanju in odpravljanju napak pri žganjekuhi. (Tanja Žgajnar Novak)

Wed, 27. May 2020 at 12:25

371 ogledov

Ovčja volna ali agrofilc - zastirka za plodovke
Ovčja volna je odlična zastirka Predvsem pri plodovkah, je najboljša zastirka iz ovčje volne. Kdor ima dostop do nje, naj jo kar uporabi. V trgovinah pa dobite tudi agrofilc iz slovenske ovčje volne. Ko dežuje ali namakamo, volna sprejme veliko vode, ki jo nato podnevi počasi oddaja rastlinam. Volna je seveda najboljši izolator, pod njo so tla vedno hladna in zelo dolgo vlažna. Ko razpada, pa je celo dobra hrana za rastline. Po koncu sezone jo lahko kompostiramo ali preprosto pomešamo z zemljo, da bo naslednje leto gnojilo. Agrofilc seveda lahko uporabimo dve, časih celo tri sezone, potem pa ga ravno tako kompostiramo. Dobro je vedeti: Gradbeni filc ni narejen iz samo naravnih materialov, zato ga ne moremo kompostirati. Sodi v enako kategorijo umetnih materialov kakor folija. Čeprav je zelo  poceni, ga ne priporočamo. Povzeto po novi knjigi Zemlja, naše osnovno orodje (Miša Pušenjak). Nikoli nimamo preveč znanja, po knjigi lahko posežemo večkrat, naše razumevanje bo boljše, kot če vedno iščemo instant nasvete - vabljeni k nakupu. (Savina Dreu)

Wed, 27. May 2020 at 09:26

216 ogledov

Zakladi pomladi - potonike
Potonike so okrasne rastline z bujnimi in dišečimi cvetovi. V maju zacvetijo zelnate potonike. Zelnate potonike so tiste, katerih stebla in listi jeseni odmrejo, spomladi pa odženejo na novo.    Potonike imajo tudi simbolni pomen Na Daljnem Vzhodu verjamejo, da potonika prinaša srečo, mir in ljubezen. Evropska tradicija pa ji pripisuje lepoto, romantiko in srečo v ljubezni.  Po nekaterih izročilih naj bi bila potonika zdravilna. Sveta Hildegarda je namreč zvarek iz korenin in semen priporočala pri zasluzenosti in bronhitisu. Vendar pa potoniko nekateri avtorji, tudi slovenski botanik Martin Cilenšek, uvrščajo na seznam strupenih rastlin.  Strupena ali zdravilna potonika ostaja nadvse mikavna. Svetujemo vam, da si več o vzgoji potonik in drugih okrasnih rastlin preberete v knjigi OKRASNI VRT, avtorice Marjetke Hrovatin. Prispevek pripravila: Karmen Gostinčar

Prijatelji

Manca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Bolje preprečiti, kot škropiti