Med svobodnimi ljudmi Temeljno misel Prešernove Zdravljice je mogoče strniti zelo na kratko: dobri sosedski odnosi med svobodnimi ljudmi. Zdravljica – razen po pesniškem jeziku – ne presega nekaterih že obstoječih pesmi, s kitico – ta je zdaj slovenska državna himna – pa se je dvignil z zamislijo o svetovni družbi, v kateri bo dobro sosedstvo nadomestilo prepire med narodi. To načelo je mogoče najti razdelano že v filozofiji razsvetljenstva, pa v ameriški Izjavi o človekovih pravicah (1776) in francoski izjavi Pravice človeka in državljana (1789). Prešeren je ta dela in njihovo sporočilo nedvomno poznal, saj so bile neodtujljivi del osebne filozofije in so odsevale v njegovi pesniški intuiciji. Leta 1982 so verze iz Zdravljice vklesali v monolit na Geometričnem središču Slovenije (Geoss, avtor projekta Peter Svetik). Leta 1989 pa je postala Zdravljica (njena sedma kitica) slovenska državna himna (uglasbitev Stanko Premerl). Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Pisni viri pojasnjujejo, da je stanovanjska hiša, ki so jo domačini poimenovali pri Ribičevih, na tem mestu stala že v 16. stoletju. Zaradi vedno večjega pesnikovega pomena se je v tridesetih letih 20. stoletja razvila pobuda, da se Ribičev dom z zbranim denarjem odkupi, zaščiti in preoblikuje v arhitekturni in spominski muzej. Leta 1938 so idejo uresničili. Muzeju, ki odkriva kulturo bivanja v domu pesnika, času njegovega življenja, v domu, na katerega je bil vseskozi zelo navezan, se je leta 1985 pridružila še stalna razstava njegovih del. Ker se približuje Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, lahko več o Prešernu ter drugih umetnikih in umetnicah preberete v knjigi, Žive Deu, Arhitektura domov znanih Slovencev

Jutri bom posadila jablano To ni nič nenavadnega, v mnogih drevesnicah lahko sadike kupimo januarja, sadimo pa sadike z golimi koreninami. V knjigi Moj sadovnjak - prelistajte jo in naročite s klikom na naslovnico:   Avtor Roman Mavec  nam med drugim svetuje, kaj vse lahko v sadnem vrtu počnemo januarja: LETNI KOLEDAR V SADOVNJAKU Januar (november, december) Sajenje dreves: Če zemlja ni zmrznjena več kot 5 centimetrov globoko ali premokra, sa- dimo sadike z golimi koreninami. Pregled opore: Vsake toliko se sprehodimo po sadovnjaku in pri mladih drevesih in tistih na šibki podlagi preverimo opore. Škoda zaradi divjadi: Zajci in srne lahko naredijo pozimi veliko škode na drevesih. Če zajec poškoduje skorjo na deblu mladega drevesa, v toplem vremenu zamažemo rane z umetno smolo, ki je elastična tudi v mrazu. Bolje je, če zaščitimo drevo z mrežo in škodo preprečimo. Srne sproti pojejo mlade poganjke, srnjak si ob skorjo celo brusi rogove. Vse rane zamažemo s cepilno smolo, mladih poganjkov pa ne moremo vrniti. Zato je potrebno tam, kjer so težave s srnjadjo, posamezno drevo ali cel sadovnjak zavarovati z visoko mrežo. Sicer nežne srne in košute so lahko zelo grobe in odločne, ko gre za hrano, in lahko podrejo ali strgajo slabo ograjo. Če boste zamrežili posamezno drevo, naredite dovolj široko ograjo okoli njega; če bodo iz mreže štrleli mladi poganjki, jih bodo posmukale vsakokrat, ko bodo pokukali iz mreže. Drevo bo tako hiralo in na koncu propadlo. Gnojenje: Če imate večji nasad, svetujem analizo zemlje. Zraven rezultatov boste dobili tudi nasvet za gnojenje. Če zemlja ni zmrznjena, lahko v tem času sadno drevje gnojimo s fosforjem in kalijem (PK). K vsakemu drevesu na območje korenin natresite dve do tri pesti gnojila ter pol samokolnice organskega gnojila. Organska gnojila so preperel hlevski gnoj, zrel kompost ali briketirana organska gnojila. Dušik, ki je v teh gnojilih, se mora mineralizirati, to pomeni, da se spremeni v takšno obliko, ki je dostopna rastlinam. Za to potrebuje nekaj časa in to je vzrok, da z organskimi gnojili gnojimo od pozne jeseni do konca zime. Pregled rodnega nastavka: V tem času odrežemo nekaj vejic z drevesa in jih damo v vazo na toplem. V nekaj tednih bodo začele cveteti. Tako bomo lahko ocenili, kako obilno cvetenje nas čaka to leto in temu prilagodili intenzivnost rezi drevesa. Če je veliko cvetnega nastavka, režemo močneje, če ga je malo, tudi režemo manj. Ocena krošnje: Če je na drevesu, še posebej v vrhu veliko navpičnih poganjkov – bohotivk, bo potrebno drevesu pustiti, da zraste nekoliko više. Ko bo doseglo višino, ki mu jo določa podlaga, se bo samo umirilo v rasti. Sproti otresamo sneg z dreves. Beljenje debel: Pozimi pobelimo debla z apnom za razkuževanje in poznejše brstenje.

Dobra mast in slastni ocvirki Še pred kratkim je mast veljala za nezdravo živilo. V zadnjem času  pa stroka prihaja do novih spoznanj. Mast vsebuje manj nasičenih  in več nenasičenih maščob ter manj holesterola kot enaka količina masla. V primerjavi z modno kokosovo maščobo vsebuje pol manj nasičenih maščob in veliko več zaščitnih enkrat in večkrat nenasičenih maščob.  Zelo pomembno je, da ima svinjska mast v primerjavi z rastlinskimi olji višjo točko dimljenja. To je temperatura, pri kateri se začne maščoba razkrajati in nastajajo škodljivi produkti, kot je akrolein.  Zaradi tega je primerna za cvrtje živil, pri segrevanju pa tvori specifičen okus v kombinaciji z drugimi živili. Ker lahko s svinjsko mastjo cvremo pri višjih temperaturah kot z rastlinskimi olji, ocvrto živilo vsrka manj maščobe. V sodobni knjigi Paštete in mesni shranki je celo poglavje namenjeno prav dobri masti in ocvirkom ter drugim jedem in shrankom z mastjo. Za pregled vsebine in nakup knjige kliknite na spodnjo naslovnico:   V uvodu v to poglavje v knjigi se spomnimo še na staro resnico, da je klasična mast narejena iz surove hrbtne slanine, tista iz maščobnega tkiva trebušne votline  se imenuje salo in tudi ocvirki iz sala niso tako vrhunske kakovosti za kulinarične razvajence.

Stročnice so energetsko bogate brez dodanih maščob, zato ne bomo lačni in ne bo se nam treba boriti s kilogrami. Če bomo vseeno uporabili olje, ga ne zajemajmo z veliko žlico, ampak ga dodajamo zmerno. Zrnate stročnice so okusne, vendar nas prehrana z njimi lahko spravlja v zadrego. Pri prebavi zrnatih stročnic pomagajo tudi čaji, še posebej pri zmanjšanju občutka napihnjenosti, sproščanju napenjanja in blaženju vetrov. Samostojno ali v mešanicah si lahko skuhamo janež, meto, koromač, sporiš in zlato rozgo. Če želimo ohraniti hranilne in zdravilne lastnosti v jedeh iz zrnatih stročnic in uživati v naravnem okusu zrnja, dodajajmo sol in maščobe v majhnih odmerkih. Kako kuhamo zrnje stročnic? Prebrano in oprano zrnje stročnic damo v posodo za kuhanje in kuhamo tri minute v vreli vodi. Odlijemo vodo in prelijemo zrnje s svežo vodo ter ga namakamo čez noč. Zjutraj vodo ponovno odlijemo in kuhamo v sveži vodi okoli 45 minut oziroma do mehkega zrnja. Na začetku kuhanja dodamo lovorjev list in žličko posušene mete. Med kuhanjem vodo dolijemo po potrebi. Pet minut pred koncem kuhanja dodamo sol. ČIČERIKIN NAMAZ S PAPRIKO Sestavine: 250 g kuhanega čičerikinega zrnja 2 stroka česna sveži listi peteršilja 1 velika rdeča paprika sok limone po okusu začimbe: rdeča paprika, kurkuma, če želimo bolj pikanten okus, dodamo čili ščepec soli Najprej skuhamo čičeriko in odlijemo vodo v skodelico, nikakor je ne zavržemo. Čičeriki dodamo strok česna, peteršilj, narezano papriko, limonin sok in začimbe po okusu, sol ter vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom. Gostoto namaza uravnavamo z vodo, v kateri se je kuhala čičerika. Več v knjigi Zrnate stročnice

Uživanje kolerabe ima številne koristi za naše zdravje, saj je dober vir hranil, kot so vitamin C in vlaknine. Poleg tega jo lahko uživamo surovo ali praženo, jo dodamo omakam, solatam, prigrizkom in ocvrtemu krompirčku. Upravičeno lahko trdimo, da je v našem jedilniku zapostavljena in je ne uporabljamo zadosti. Najbolj znana jed s kolerabo pri nas je šara. Enolončnica, ki je ne kuhamo več prav pogosto.  V novih časih v ospredje stopa nova, modernejša in okusna priprava hrane. Tudi kolerabe. Zato vam z veseljem predstavljamo recept iz knjige Slastno iz korenin, kjer je predstavljenih več kot 60 odličnih receptov za pripravo različnih korenovk in gomoljnic.  SVINJSKI ZREZKI S KOLERABO IN JABOLKI Za dve osebi potrebujemo: 2 svinjska kotleta brez kosti, 100 g dimljene slanine, 300 g kolerabe, 2 manjši jabolki, 5 g masla, 1 žlico olja, 330 ml jabolčnega vina (cidre), sol, poper, 1/4 žličke mlete kumine, 1/2 žličke suhega timijana Svinjska kotleta oplaknemo in osušimo s papirnato brisačo. Z obeh strani ju začinimo s soljo, poprom in kumino.  Kolerabo olupimo in narežemo na enako velike kockice. Jabolki umijemo in razrežemo na krhlje, odstranimo pečke, muho in pecelj. V ponvi na srednje močnem ognju stopimo maslo in segrejemo olje. Na njem opečemo meso z obeh strani, da porjavi. Nato ga prestavimo na krožnik in pokrijemo z alu folijo. V ponev pa damo narezano kolerabo, nekaj minut jo pražimo, da se začne mehčati. Nato dodamo še narezane jabolčne krhlje in rezine slanine. Po nekaj minutah vrnemo v ponev še meso in zalijemo z jabolčnim vinom. Prilivamo ga postopoma, saj se bo močno spenilo. Nazadnje potresemo po sestavinah še timijan. Ponev pokrijemo s pokrovko in kuhamo tako dolgo, da se meso, koleraba in jabolka zmehčajo, omaka pa zgosti. To traja približno pol ure. Dober tek! Prelistajte knjigo SLASTNO IZ KORENIN (kliknite naslov za nakup knjige) in videli boste, da ponuja izvirne recepte za pripravo odličnih jedi iz korenovk in gomoljnic (pesa, sladki krompir, pastinak, hren, koromač, zelena, koleraba, repa in črna redkev). 

Imate zamaščena jetra? Jetra so največja kemična tovarna človeškega organizma in največji razstrupljevalec našega telesa. O zamaščenih jetrih govorimo, kadar maščobe presežejo pet odstotkov teže jeter. Maščobe se nabirajo v jetrnih celicah in ovirajo njihovo delovanje. Bolezen je povezana z metabolnim sindromom, ki je posledica sodobnega nezdravega načina življenja in vključuje še centralno debelost, sladkorno bolezen, zvišane krvne maščobe in zvišan krvni tlak. Zato je za preprečevanje in zdravljenje te bolezni najpomembnejši zdrav življenjski slog: zdrava uravnotežena prehrana, redna vsakodnevna telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Vse to je povezano z našimi novoletnimi zaobljubami za zdravo življenje. Super zimske recepte za zdravo hrano s korenovkami in gomoljnicami: peso, sladkim krompirjem, korenčkom, pastinjakom, hrenom, koromačem, zeleno, kolerabo, repo, črno redkvijo poiščite v knjigi: SLASTNO IZ KORENIN (kliknite na naslov za ogled in nakup knjige).  Za pokušino ponujamo recept iz knjige za juho s peso, ki je res slastna: Pesna juha Sestavine (za 4 osebe): 500 g pese, 2 korenčka, 200 g krompirja, 2 žlici oljčnega olja, 1 čebula, 2 stroka česna, 750 ml zelenjavne jušne osnove, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, 3 lovorovi listi, ½ žličke suhega timijana, sol in poper, kisla smetana (1 žlica na krožnik) Priprava: Začnemo s pripravo zelenjave: peso, krompir in korenček olupimo ter narežemo na približno enako velike kose. Čebulo olupimo in sesekljamo na drobne kocke. V večji kozici segrejemo oljčno olje in na njem od 2 do 3 minute pražimo sesekljano čebulo. Dodamo strti česen in pražimo, da zadiši, nato dodamo še pripravljeno zelenjavo. Pražimo 5 minut, vmes večkrat premešamo. Prilijemo zelenjavno jušno osnovo, dodamo začimbe: lovorove liste, timijan in paradižnikov koncentrat. Po potrebi dosolimo in popopramo. Ko juha zavre, kozico pokrijemo in pustimo, naj juha rahlo vre 30 minut. Iz juhe vzamemo lovorove liste. Zmeljemo jo s paličnim mešalnikom ali v blenderju in ponudimo s kislo smetano.    P. s. : Priporočljivo je, da svojega družinskega zdravnika prosimo za preventivni ultrazvočni pregled trebuha na vsakih nekaj let.