Vreme Naročite se
Zemlja - naše osnovno orodje
Zastirke divjih rastlin imajo še dodatne funkcije pri varstvu zemlje in rastlin
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Četrtek, 21. maj 2020 ob 12:51

Odpri galerijo

Miša Pušenjak pogosto pravi: »Zemlja je naše osnovno orodje, tu se vse začne.« Rodovitno prst varujemo med drugim tudi z zastirko.

Za zastirko najpogosteje na vrtu uporabljamo pokošeno travo z zelenice, saj je najbolj pri roki. A nekatere druge rastline lahko še dodatno okrepijo koreninske sisteme rastlin, lahko celo odvračajo škodljivce.

Uporaba gozdne praproti kot zastirke je priporočljiva, ker vsebuje določene kemične snovi, ki so za polže zelo neprijetne, da ne rečemo strupene. Prav tako odvračajo tudi talne škodljivce, kot so koreninske uši in celo strune. Nekateri poročajo, da je tudi jajčec škodljivih muh manj, če so tla okoli rastlin zastrta s praprotjo. Ker prihaja čas porove zavrtalke (muhe), mogoče izkoristimo kakšen dan za izlet v gozd, pri tem pa si narežimo samo toliko praproti, kot je potrebujete. Ne ropajte narave s pretiravanjem.


 Koprive imajo dodatno vlogo, hranijo rastline

Zastirka iz pokošenih kopriv in/ali gabeza pomeni dodatno gnojenje z dušikom, kalcijem, in če dodamo gabez, še s kalijem. Obe rastlini sta znani po tem, da ju namakamo in z vodo pravzaprav tudi gnojimo. Podoben, čeprav manjši učinek dosežemo tudi, če ju uporabljamo kot zastirko.

Okoli nas je povsod tudi veliko bezga. Zastiranje tal z bezgom bo vsaj v začetku nekoliko zasmradilo polžem pohod na vrt. V ta namen bi bilo potrebno zastirko obnavljati vsaj tedensko, saj s sušenjem ta učinek izgine.

 

 Bezeg smrdi mnogim škodljivcem, tudi polžem

Polžem smrdi tudi bela gorjušica. Ker je to tudi odlična rastlina za zeleni podor, jo lahko sejete celo poletje in dodajate drugim zastirkam, da bo polžev vsaj nekaj manj. Čeprav moram reči, da v primeru večjega napada polžev vsa ta preganjala ne delujejo dobro.

Najbolje se je obnesla gozdna praprot. Podobno deluje tudi preslica, v tem primeru je lahko tudi močvirska. Tudi koreninskih uši je manj, vonja naštetih divjih rastlin ne marajo tudi bolhači. Tukaj moram omeniti, da seveda ne uporabljamo bele gorjušice, lahko pa uporabljamo liste in dele paradižnika.

Zastirka iz mete bo sčasoma zagrenila življenje mravljam na vašem vrtu, okoli sadnega in okrasnega drevja pa jim bo preprečila dostop v krošnje. Številna zelišča lahko preprečijo razmnoževanje ali naseljevanje škodljivcev, je pa treba paziti, da z njimi z vrta ne odženemo tudi koristnih organizmov.

Še več o rodovitni prsti, vseh praktičnih ukrepih za skrb zanjo preberite v najnovejši knjigi Zemlja, naše osnovno orodje (Miša Pušenjak), vabljeni k nakupu.

POLISTAJ KNJIGO: 

(Savina Dreu)

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 7. Jun 2021 at 13:20

106 ogledov

Vrtnice v sožitju z glivami
Vrtnice živijo v aktivnem sožitju z glivami, imenovanem mikoriza. Gre za partnerski odnos, v katerem glive dostavljajo rastlini hranila in vodo v zameno za sladkor. Glive preraščajo neprimerno večji volumen tal kot korenine, zato jim je dosegljiva neprimerno večja zaloga hranil kot koreninam; imajo svoje kemične mehanizme, s katerimi zelo uspešno iz zemlje jemljejo snovi, ki jih želijo. Večino fosforja k rastlini prinesejo glive. Učinkovite so pri dušiku in drugih mineralnih hranilih, ki jih rastlina potrebuje. Mikorizne glive, ki ovijajo korenine, jih hkrati ščitijo. Ščitijo jih pred glivami, ki so za rastline škodljive, in ovirajo dostop ogorčicam. Ker oskrbujejo rastlino z vodo, lahko zeleni deli rastline učinkoviteje in dlje v dan opravljajo fotosintezo. Vrtnice z močno razvito mikorizo so odpornejše proti suši. Naprodaj so pripravki z mikoriznimi glivami za vrtnice. Pravilno pripravljen kompost je vir koristnih mikroorganizmov, med katerimi so tudi mikorizne glive. Izkušnje in raziskave kažejo, da se vrtnice zelo dobro odzivajo na organska gnojila, torej domači kompost, kompost iz kompostarn in razna peletirana organska gnojila. Hlevski gnoj je odličen, a ne uporabljamo svežega, ker lahko poškoduje vrtnice. Vsaj pol leta ga kompostiramo. Organska gnojila niso koncentrirana in zato ne poškodujejo mikoriznih gliv. Te so zlasti občutljive za umetna gnojila z večjim deležem topnega fosforja. Če je mikoriza na vrtnicah dobro razvita, je dušik ednino hranilo, ki ga vrtnicam primanjkuje, vnesemo pa ga lahko z organskimi gnojili. Glivam škodimo tudi s fungicidi, s katerimi škropimo liste, saj ga večina konča v zemlji. Če s pametjo izberemo sorte, škropljenje s fungicidi tako ali tako odpade. Več v knjigi Vrtnice - Gojenje in sorte

Tue, 1. Jun 2021 at 14:10

207 ogledov

Močno dišeče vrtnice
Zmotno je mnenje, da vse vrtnice dišijo. Nekatere dišijo blago, mnoge pa sploh ne dišijo. V knjigi Vrtnice (Gojenje in sorte) Matjaža Mastnaka najdemo le tiste sorte, ki so preizkušene v Sloveniji in pri nas trenutno dokazano dobro uspevajo. Med temi - v knjigi priporočenimi sortami je označen njihov vonj. Tako najdemo kar nekaj velecvetnih vrtnic, ki zelo močno dišijo. Take so na primer: Acapella Anastasia Frideric Mistral   Med rožnimi grmi pa je primer močno dišeče vrtnice:   Kolner Flora   Te in druge zanimivosti poleg napotkov za nego vrtnic v svojem vrtu poiščite v knjigi:             

Mon, 31. May 2021 at 10:28

1439 ogledov

Ste kdaj kuhali jagodno marmelado 4 dni?
STE KDAJ KUHALI JAGODNO MARMELADO 4 DNI? Ne? Potem morate poizkusiti tale recept: 2 kg jagod, 1.8 kg sladkorja, sok ene limone 1. danJagode očistimo in narežemo. V porcelanasto posodo izmenično nalagamo jagode in sladkor. Dodamo limonin sok in pustimo stati čez noč. 2. danJagode in sladkor damo v posodo za kuhanje. Segrevamo do vrenja. Marmelado vremo 5 minut. Nato jo stresemo nazaj v porcelanasto posodo in pustimo stati čez noč. 3. danMarmelado stresemo v posodo za kuhanje in segrevamo do vrenja. Vre naj 3 minute. Ponovno jo stresemo v porcelanasto posodo in pustimo počivati čez noč. 4. danMarmelado stresemo v posodo za kuhanje in segrevamo do vretja. Vre naj 2 minuti. Premešamo in jo nadevamo v prej ogrete kozarce. Zapremo, obrnemo jih narobe za okoli 2 minuti, ponovno obrnemo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Najboljši recepti za marmelade in želeje najdete v knjigi MARMELADE:https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu Prispevek pripravila: Karmen Gostinčar

Tue, 25. May 2021 at 12:03

214 ogledov

Pridelava kakovostnega semena
O pomenu domačega semena in domačih sort se veliko govori in piše. Vendar je z naših kmetij in vrtov izginilo že veliko domačih sort vrtnin, na srečo so to seme nekateri pridno zbirali in ga shranili v genski banki. Kljub poplavi novega in tujega je marsikdo spoznal, da je potrebno in pomembno ohraniti tudi domače, lokalne sorte, ki so predvsem pomembne v ekološki pridelavi zelenjave.   Pridelava semena vsekakor ni preprosta in zahteva specifična znanja. Zato se je treba pri pridelavi držati pravil, ki jih ne smemo kršiti tako, kot smo navajeni pri pridelavi hrane, iskati bližnjic in podobno. Osnovna pravila pridelovanja semena, ki jih moramo upoštevati in jih ne kršimo: potrebna je izolacija, razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja,  dobrodošla je pozitivna (in negativna) odbira,  imeti moramo dovolj veliko število rastlin za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu, kombinacija pridelek/semenarjenje je lahko prezahtevna, redno skrbimo za posevek, pomembno je pravočasno spravilo semena, pravilno sušenje in čiščenje semena in shranjevanje semena. Poleg kaljivosti in zdravstvenega stanja je zelo pomembna tudi čistoča semena. V semenu so lahko različne nečistoče, vse pa so pomembne, ko seme sejemo. Na vseh mehanskih ostankih se lahko obdržijo tudi glivice, včasih so vmes skriti celo škodljivci in semena drugih rastlin, zato seme pred skladiščenjem dobro očistimo. V ročno pobranem semenu se temu izognemo. Pot do kakovostnega semena zahteva veliko natančnosti ves čas pridelave vse do ponovne setve. Kakovostno seme je poleg dobre oskrbe tal temelj za zdravje rastlin, s tem pa tudi ekološke pridelave. Več v knjigi Semenarstvo

Tue, 25. May 2021 at 09:26

1185 ogledov

Zakladi pomladi - potonike
Potonike so okrasne rastline z bujnimi in dišečimi cvetovi. V maju zacvetijo zelnate potonike. Zelnate potonike so tiste, katerih stebla in listi jeseni odmrejo, spomladi pa odženejo na novo.    Potonike imajo tudi simbolni pomen Na Daljnem Vzhodu verjamejo, da potonika prinaša srečo, mir in ljubezen. Evropska tradicija pa ji pripisuje lepoto, romantiko in srečo v ljubezni.  Po nekaterih izročilih naj bi bila potonika zdravilna. Sveta Hildegarda je namreč zvarek iz korenin in semen priporočala pri zasluzenosti in bronhitisu. Vendar pa potoniko nekateri avtorji, tudi slovenski botanik Martin Cilenšek, uvrščajo na seznam strupenih rastlin.  Strupena ali zdravilna potonika ostaja nadvse mikavna. Svetujemo vam, da si več o vzgoji potonik in drugih okrasnih rastlin preberete v knjigi OKRASNI VRT, avtorice Marjetke Hrovatin. Prispevek pripravila: Karmen Gostinčar

Mon, 24. May 2021 at 15:24

164 ogledov

Koruzna pita brez glutena
Z malo več truda pripravimo odlične jedi, tudi sladice za vse, ki imajo celiakijo ali pa težave glutenske intolerance. Odlični recepti so v knjigi: Primer recepta iz knjige: KORUZNA PITA Z BOROVNICAMI IN MANDELJNI   Sestavine za testo: 400 g koruzne moke 200 g mandljeve moke 250 g surovega masla ali margarine 150 g rjavega ali trsnega sladkorja 6 rumenjakov 1 jajce 12 g praška vinskega kamna ali pecilnega praška 1 g  soli (ščep) 12 g vaniljevega sladkorja ali sredico enega stroka vanilje 5 g ekološke limonine lupine   Sestavine za nadev: 400 g grškega jogurta 500 g mascarpone 300 g rjavega ali trsnega sladkorja 200 g mandljeve moke 12 g vaniljevega sladkorja ali sredico enega stroka vanilje 6 beljakov sok in lupina 1 ekološke limone 500 do 900 g svežih ali zamrznjenih borovnic 3 g cimeta   Sestavine za premaz in posip: malo masla za premaz pekača 100 g mandljevih lističev   Izdelava testa: Najprej ročno ali strojno stepemo surovo maslo, ki smo ga predhodno narezali  na majhne koščke in ogreli na sobno temperaturo, nato dodamo sladkor, sol, rumenjake ter jajce. Stepamo toliko časa, da se surovine združijo in postane masa gladka, ne pa penasta. Dodamo mandljevo moko in koruzno moko presejano z vinskim kamnom. Zgnetemo gladko testo, vendar ga ne gnetemo predolgo, da ne uničimo testa. Krhko testo razdelimo na dva dela in ga pustimo počivati eno uro v hladilniku. Pripravimo pekač v velikosti 30 x 40 cm in višine 5 cm, ki ga premažemo z maslom. Vanj položimo testo, ki ga spečemo do polovice, še predenj začnemo izdelovati nadev.   Izdelava nadeva: Borovnice združimo s polovico sladkorja, limoninim sokom, zunanjim delom stroka vanilje in cimetom. Za nadev najprej zmešamo jogurt, mascarpone sir, mandljevo moko, limonino lupino in vaniljev sladkor ali sredico stroka vanilje. Iz beljakov in druge polovice sladkorja stepemo čvrst sneg, ki ga previdno primešamo jogurtni masi.   Izdelava pite: Malo več kot polovico testa zvaljamo v velikosti pekača in ga položimo v namaščen pekač. Testo spečemo do polovice pri temperaturi 180°C,  predvidoma 10 do 15 minut. Testo malo ohladimo in nanj takoj nanesemo  nadev, ki ga posujemo z borovnicami. Preostanek testa, ki naj bo dobro ohlajen ali zamrznjen, naribamo preko nadeva in posipamo z mandljevimi lističi. Pečemo najprej 30 minut pri temperaturi 180°C, nato temperaturo zmanjšamo na 160 ˚C in pečemo predvidoma še 20 do 30 minut. Skupaj pito pečemo cca. 50 do 60 minut.
Teme
zastirka rodovitna prst Zemlja

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Zemlja - naše osnovno orodje