Miša Pušenjak pogosto pravi: »Zemlja je naše osnovno orodje, tu se vse začne.« Rodovitno prst varujemo med drugim tudi z zastirko.
Za zastirko najpogosteje na vrtu uporabljamo pokošeno travo z zelenice, saj je najbolj pri roki. A nekatere druge rastline lahko še dodatno okrepijo koreninske sisteme rastlin, lahko celo odvračajo škodljivce.
Uporaba gozdne praproti kot zastirke je priporočljiva, ker vsebuje določene kemične snovi, ki so za polže zelo neprijetne, da ne rečemo strupene. Prav tako odvračajo tudi talne škodljivce, kot so koreninske uši in celo strune. Nekateri poročajo, da je tudi jajčec škodljivih muh manj, če so tla okoli rastlin zastrta s praprotjo. Ker prihaja čas porove zavrtalke (muhe), mogoče izkoristimo kakšen dan za izlet v gozd, pri tem pa si narežimo samo toliko praproti, kot je potrebujete. Ne ropajte narave s pretiravanjem.
Koprive imajo dodatno vlogo, hranijo rastline
Zastirka iz pokošenih kopriv in/ali gabeza pomeni dodatno gnojenje z dušikom, kalcijem, in če dodamo gabez, še s kalijem. Obe rastlini sta znani po tem, da ju namakamo in z vodo pravzaprav tudi gnojimo. Podoben, čeprav manjši učinek dosežemo tudi, če ju uporabljamo kot zastirko.
Okoli nas je povsod tudi veliko bezga. Zastiranje tal z bezgom bo vsaj v začetku nekoliko zasmradilo polžem pohod na vrt. V ta namen bi bilo potrebno zastirko obnavljati vsaj tedensko, saj s sušenjem ta učinek izgine.
Bezeg smrdi mnogim škodljivcem, tudi polžem
Polžem smrdi tudi bela gorjušica. Ker je to tudi odlična rastlina za zeleni podor, jo lahko sejete celo poletje in dodajate drugim zastirkam, da bo polžev vsaj nekaj manj. Čeprav moram reči, da v primeru večjega napada polžev vsa ta preganjala ne delujejo dobro.
Najbolje se je obnesla gozdna praprot. Podobno deluje tudi preslica, v tem primeru je lahko tudi močvirska. Tudi koreninskih uši je manj, vonja naštetih divjih rastlin ne marajo tudi bolhači. Tukaj moram omeniti, da seveda ne uporabljamo bele gorjušice, lahko pa uporabljamo liste in dele paradižnika.
Zastirka iz mete bo sčasoma zagrenila življenje mravljam na vašem vrtu, okoli sadnega in okrasnega drevja pa jim bo preprečila dostop v krošnje. Številna zelišča lahko preprečijo razmnoževanje ali naseljevanje škodljivcev, je pa treba paziti, da z njimi z vrta ne odženemo tudi koristnih organizmov.
Še več o rodovitni prsti, vseh praktičnih ukrepih za skrb zanjo preberite v najnovejši knjigi Zemlja, naše osnovno orodje (Miša Pušenjak), vabljeni k nakupu.
POLISTAJ KNJIGO:
(Savina Dreu)