Vreme Naročite se
Sezonske rižote so najboljše
Čas je za pripravo pravih italijanskih rižot s sezonskimi sestavinami: šparglji, grah, blitva
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Ponedeljek, 25. maj 2020 ob 10:23

Odpri galerijo

Recepte za pripravo pravih rižot lahko zdaj preizkušamo s sezonskimi sestvinami.

Rižota z blitvo, smetano in muškatnim oreščkom (Mojca Koman, Jedi z rižem)

To je rižota s pristnim smetanastim okusom in pikantno dišečo aromo muškatnega oreščka. Svetujem, da res uporabite orešček, ki ga sami nastrgate na finem strgalu, ne mletega, pri katerem je večina arome že davno izpuhtela.

Priprava: 2 minuti

Čas kuhanja: 15 – 20 minut

brez jajc, glutena, gorčice, sezama, mehkužcev, soje

za 4 osebe

Sestavine:

320 g riža za rižoto

žlica olja

1 dl belega vina

1,5 – 1,75 l piščančje jušne osnove

2 dl sladke smetane

muškatni orešček, sol

200 g parmezana

400 g blitve

Priprava

Blitvo umijemo, grobo narežemo in prihranimo. Parmezan grobo naribamo, jušno osnovo zavremo.

V globoko ponev damo olje, vanjo stresemo riž in pristavimo. Po minuti, ko se je riž že dobro ogrel, prilijemo vino, počakamo, da voda izpari in prilijemo prvo zajemalko vroče jušne osnove. Krepko premešamo in počakamo, da voda izpari. Nadaljujemo z novo zajemalko osnove in ponavljamo, dokler ne porabimo skoraj vse osnove.

Zdaj med riž vmešamo sladko smetano, ga radodarno odišavimo z muškatnim oreščkom, dodamo še blitvo in kuhamo rižoto dalje. Ko večina vode izpari, prilijemo preostanek osnove.

Nazadnje vmešamo parmezan, odstavimo in po minuti to slastno rižoto ponudimo.

 

Opomba: V tej rižoti na koncu ne vmešamo masla, saj potrebno maščobo rižoti da že smetana.

Različica: To je rižota, ki ji piščančja jušna osnova res okrepi okus. Namesto nje lahko uporabimo zelenjavno osnovo, zelenjavni odcedek po kuhanju/blanširanju različne zelenjave ali razredčeno govejo juho. Za pravo mesno različico v rižoto zamešamo kocke (velikonočne) šunke.

Koristen nasvet: Posode, v kateri kuhamo rižoto, med kuhanjem praviloma ne pokrivamo s pokrovko. Naj vas tu ne zagrabi nenadna pokrivalska mrzlica, saj boste pri tem izgubili privlačno zeleno barvo blitve.

Priprava rižot zahteva določeno znanje in je prava umetnost, spoznamo jo v knjigi Jedi z rižem, kjer pa so poleg rižot še številne druge jedi, tudi sladice - res kopica dobrih receptov.

 

(Tanja Žgajnar Novak)

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 7. Jun 2021 at 13:20

106 ogledov

Vrtnice v sožitju z glivami
Vrtnice živijo v aktivnem sožitju z glivami, imenovanem mikoriza. Gre za partnerski odnos, v katerem glive dostavljajo rastlini hranila in vodo v zameno za sladkor. Glive preraščajo neprimerno večji volumen tal kot korenine, zato jim je dosegljiva neprimerno večja zaloga hranil kot koreninam; imajo svoje kemične mehanizme, s katerimi zelo uspešno iz zemlje jemljejo snovi, ki jih želijo. Večino fosforja k rastlini prinesejo glive. Učinkovite so pri dušiku in drugih mineralnih hranilih, ki jih rastlina potrebuje. Mikorizne glive, ki ovijajo korenine, jih hkrati ščitijo. Ščitijo jih pred glivami, ki so za rastline škodljive, in ovirajo dostop ogorčicam. Ker oskrbujejo rastlino z vodo, lahko zeleni deli rastline učinkoviteje in dlje v dan opravljajo fotosintezo. Vrtnice z močno razvito mikorizo so odpornejše proti suši. Naprodaj so pripravki z mikoriznimi glivami za vrtnice. Pravilno pripravljen kompost je vir koristnih mikroorganizmov, med katerimi so tudi mikorizne glive. Izkušnje in raziskave kažejo, da se vrtnice zelo dobro odzivajo na organska gnojila, torej domači kompost, kompost iz kompostarn in razna peletirana organska gnojila. Hlevski gnoj je odličen, a ne uporabljamo svežega, ker lahko poškoduje vrtnice. Vsaj pol leta ga kompostiramo. Organska gnojila niso koncentrirana in zato ne poškodujejo mikoriznih gliv. Te so zlasti občutljive za umetna gnojila z večjim deležem topnega fosforja. Če je mikoriza na vrtnicah dobro razvita, je dušik ednino hranilo, ki ga vrtnicam primanjkuje, vnesemo pa ga lahko z organskimi gnojili. Glivam škodimo tudi s fungicidi, s katerimi škropimo liste, saj ga večina konča v zemlji. Če s pametjo izberemo sorte, škropljenje s fungicidi tako ali tako odpade. Več v knjigi Vrtnice - Gojenje in sorte

Tue, 1. Jun 2021 at 14:10

207 ogledov

Močno dišeče vrtnice
Zmotno je mnenje, da vse vrtnice dišijo. Nekatere dišijo blago, mnoge pa sploh ne dišijo. V knjigi Vrtnice (Gojenje in sorte) Matjaža Mastnaka najdemo le tiste sorte, ki so preizkušene v Sloveniji in pri nas trenutno dokazano dobro uspevajo. Med temi - v knjigi priporočenimi sortami je označen njihov vonj. Tako najdemo kar nekaj velecvetnih vrtnic, ki zelo močno dišijo. Take so na primer: Acapella Anastasia Frideric Mistral   Med rožnimi grmi pa je primer močno dišeče vrtnice:   Kolner Flora   Te in druge zanimivosti poleg napotkov za nego vrtnic v svojem vrtu poiščite v knjigi:             

Mon, 31. May 2021 at 10:28

1439 ogledov

Ste kdaj kuhali jagodno marmelado 4 dni?
STE KDAJ KUHALI JAGODNO MARMELADO 4 DNI? Ne? Potem morate poizkusiti tale recept: 2 kg jagod, 1.8 kg sladkorja, sok ene limone 1. danJagode očistimo in narežemo. V porcelanasto posodo izmenično nalagamo jagode in sladkor. Dodamo limonin sok in pustimo stati čez noč. 2. danJagode in sladkor damo v posodo za kuhanje. Segrevamo do vrenja. Marmelado vremo 5 minut. Nato jo stresemo nazaj v porcelanasto posodo in pustimo stati čez noč. 3. danMarmelado stresemo v posodo za kuhanje in segrevamo do vrenja. Vre naj 3 minute. Ponovno jo stresemo v porcelanasto posodo in pustimo počivati čez noč. 4. danMarmelado stresemo v posodo za kuhanje in segrevamo do vretja. Vre naj 2 minuti. Premešamo in jo nadevamo v prej ogrete kozarce. Zapremo, obrnemo jih narobe za okoli 2 minuti, ponovno obrnemo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Najboljši recepti za marmelade in želeje najdete v knjigi MARMELADE:https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu Prispevek pripravila: Karmen Gostinčar

Tue, 25. May 2021 at 12:03

214 ogledov

Pridelava kakovostnega semena
O pomenu domačega semena in domačih sort se veliko govori in piše. Vendar je z naših kmetij in vrtov izginilo že veliko domačih sort vrtnin, na srečo so to seme nekateri pridno zbirali in ga shranili v genski banki. Kljub poplavi novega in tujega je marsikdo spoznal, da je potrebno in pomembno ohraniti tudi domače, lokalne sorte, ki so predvsem pomembne v ekološki pridelavi zelenjave.   Pridelava semena vsekakor ni preprosta in zahteva specifična znanja. Zato se je treba pri pridelavi držati pravil, ki jih ne smemo kršiti tako, kot smo navajeni pri pridelavi hrane, iskati bližnjic in podobno. Osnovna pravila pridelovanja semena, ki jih moramo upoštevati in jih ne kršimo: potrebna je izolacija, razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja,  dobrodošla je pozitivna (in negativna) odbira,  imeti moramo dovolj veliko število rastlin za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu, kombinacija pridelek/semenarjenje je lahko prezahtevna, redno skrbimo za posevek, pomembno je pravočasno spravilo semena, pravilno sušenje in čiščenje semena in shranjevanje semena. Poleg kaljivosti in zdravstvenega stanja je zelo pomembna tudi čistoča semena. V semenu so lahko različne nečistoče, vse pa so pomembne, ko seme sejemo. Na vseh mehanskih ostankih se lahko obdržijo tudi glivice, včasih so vmes skriti celo škodljivci in semena drugih rastlin, zato seme pred skladiščenjem dobro očistimo. V ročno pobranem semenu se temu izognemo. Pot do kakovostnega semena zahteva veliko natančnosti ves čas pridelave vse do ponovne setve. Kakovostno seme je poleg dobre oskrbe tal temelj za zdravje rastlin, s tem pa tudi ekološke pridelave. Več v knjigi Semenarstvo

Tue, 25. May 2021 at 09:26

1185 ogledov

Zakladi pomladi - potonike
Potonike so okrasne rastline z bujnimi in dišečimi cvetovi. V maju zacvetijo zelnate potonike. Zelnate potonike so tiste, katerih stebla in listi jeseni odmrejo, spomladi pa odženejo na novo.    Potonike imajo tudi simbolni pomen Na Daljnem Vzhodu verjamejo, da potonika prinaša srečo, mir in ljubezen. Evropska tradicija pa ji pripisuje lepoto, romantiko in srečo v ljubezni.  Po nekaterih izročilih naj bi bila potonika zdravilna. Sveta Hildegarda je namreč zvarek iz korenin in semen priporočala pri zasluzenosti in bronhitisu. Vendar pa potoniko nekateri avtorji, tudi slovenski botanik Martin Cilenšek, uvrščajo na seznam strupenih rastlin.  Strupena ali zdravilna potonika ostaja nadvse mikavna. Svetujemo vam, da si več o vzgoji potonik in drugih okrasnih rastlin preberete v knjigi OKRASNI VRT, avtorice Marjetke Hrovatin. Prispevek pripravila: Karmen Gostinčar

Mon, 24. May 2021 at 15:24

164 ogledov

Koruzna pita brez glutena
Z malo več truda pripravimo odlične jedi, tudi sladice za vse, ki imajo celiakijo ali pa težave glutenske intolerance. Odlični recepti so v knjigi: Primer recepta iz knjige: KORUZNA PITA Z BOROVNICAMI IN MANDELJNI   Sestavine za testo: 400 g koruzne moke 200 g mandljeve moke 250 g surovega masla ali margarine 150 g rjavega ali trsnega sladkorja 6 rumenjakov 1 jajce 12 g praška vinskega kamna ali pecilnega praška 1 g  soli (ščep) 12 g vaniljevega sladkorja ali sredico enega stroka vanilje 5 g ekološke limonine lupine   Sestavine za nadev: 400 g grškega jogurta 500 g mascarpone 300 g rjavega ali trsnega sladkorja 200 g mandljeve moke 12 g vaniljevega sladkorja ali sredico enega stroka vanilje 6 beljakov sok in lupina 1 ekološke limone 500 do 900 g svežih ali zamrznjenih borovnic 3 g cimeta   Sestavine za premaz in posip: malo masla za premaz pekača 100 g mandljevih lističev   Izdelava testa: Najprej ročno ali strojno stepemo surovo maslo, ki smo ga predhodno narezali  na majhne koščke in ogreli na sobno temperaturo, nato dodamo sladkor, sol, rumenjake ter jajce. Stepamo toliko časa, da se surovine združijo in postane masa gladka, ne pa penasta. Dodamo mandljevo moko in koruzno moko presejano z vinskim kamnom. Zgnetemo gladko testo, vendar ga ne gnetemo predolgo, da ne uničimo testa. Krhko testo razdelimo na dva dela in ga pustimo počivati eno uro v hladilniku. Pripravimo pekač v velikosti 30 x 40 cm in višine 5 cm, ki ga premažemo z maslom. Vanj položimo testo, ki ga spečemo do polovice, še predenj začnemo izdelovati nadev.   Izdelava nadeva: Borovnice združimo s polovico sladkorja, limoninim sokom, zunanjim delom stroka vanilje in cimetom. Za nadev najprej zmešamo jogurt, mascarpone sir, mandljevo moko, limonino lupino in vaniljev sladkor ali sredico stroka vanilje. Iz beljakov in druge polovice sladkorja stepemo čvrst sneg, ki ga previdno primešamo jogurtni masi.   Izdelava pite: Malo več kot polovico testa zvaljamo v velikosti pekača in ga položimo v namaščen pekač. Testo spečemo do polovice pri temperaturi 180°C,  predvidoma 10 do 15 minut. Testo malo ohladimo in nanj takoj nanesemo  nadev, ki ga posujemo z borovnicami. Preostanek testa, ki naj bo dobro ohlajen ali zamrznjen, naribamo preko nadeva in posipamo z mandljevimi lističi. Pečemo najprej 30 minut pri temperaturi 180°C, nato temperaturo zmanjšamo na 160 ˚C in pečemo predvidoma še 20 do 30 minut. Skupaj pito pečemo cca. 50 do 60 minut.
Teme
sezonske rižote riž

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Sezonske rižote so najboljše