Skrb za zdravje pri novorojenih prežvekovalcih je zelo pomembna, tu se začne preventiva za zdravje živali. Zato je posebnostim pri skrbi za novorojence posvečeno obsežno poglavje v novi knjigi Bolezni goveda in drobnice: Poglejmo, kaj v knjigi piše o napajanju telet: Napajanje telet Prehrana (sestava, količina) in način napajanja zelo pomembno vplivata na zdravstveno stanje in prirast telet. V prvih tednih življenja tele potrebuje vsaj 10 % telesne teže mleka na dan. Tele, ki ima 50 kg, potrebuje vsaj 5 litrov mleka na dan za vzdrževanje, pri nizkih temperaturah okolja in za rast pa potrebuje še kak liter več. V sodobnih raziskavah ugotavljajo ugoden vpliv na prirast in poznejši razvoj telet pri napajanju po volji v prvih 3 do 4 tednih življenja. Od 3. do 5. tedna starosti se količino mleka omeji na 6 litrov na dan, pozneje se jo postopno zmanjšuje. Pomembno je, da so na tak režim napajanja teleta navajena že od rojstva in da mleko pijejo počasi, kar omogoča, da se v siriščniku sproti sesiri. Mleko za napajanje mora imeti temperaturo 38–39 °C. Prehladno mleko poveča nevarnost za pojav driske oz. prebavnih motenj. Za preprečevanje driske je zelo pomembna tudi higiena posod za napajanje. Pri napajanju z vedri ali steklenicami s cucljem je glavni problem neustrezna higiena cucljev. Cuclje je težje očistiti kot vedra, zato se tam lahko začnejo nabirati mikrobi, ki lahko potem povzročajo okužbe. Pri individualno nastanjenih teletih se bolezen pogosto širi s slabo očiščenimi vedri za napajanje. Premalo veder za napajanje pomeni pogostejšo uporabo in premalo časa za vmesno čiščenje veder. Najboljše je, če ima vsako tele svoje vedro za napajanje do odstavitve. Po vsaki uporabi je treba vedra in cuclje temeljito oprati. Mleko zdravljenih krav se velikokrat uporablja za prehrano telet predvsem iz ekonomskih razlogov, saj ni primerno za prodajo, lahko pa nadomesti obrok (manjša poraba zdravega mleka ali mlečnega nadomestka). V mleku zdravljenih krav so ugotovili večje število bakterij,najpogosteje so se pojavljali Streptococcus sp. in Enterobacteriacee (v polovici vzorcev), sledili so Staphylococus sp. in E. coli. V več kot polovici vzorcev so ugotovili ostanke različnih antibiotikov. Uporaba mleka iz zdravljenih vimenskih četrti lahko povzroči pojav driske pri teletih, ker zaostanki antibiotikov lahko poškodujejo normalno mikrobioto v prebavilih. Podoben učinek lahko povzroči tudi peroralno dajanje antibiotikov teletom, saj do driske lahko pride tudi pri zdravih teletih. S stališča veterinarske stroke je uporaba mleka zdravljenih krav za napajanje telet neprimerna praksa. Napake pri napajanju, kot so: prenizka temperatura mleka za napajanje, prehitro zaužitje in neustrezna količina mleka glede na potrebe teleta vplivajo na pojav t. i. prehranske driske. Prehranske driske same po sebi ne povzročajo večjih motenj v organizmu, vendar v takih primerih zelo rado pride do komplikacij z mikrobi (patogenimi povzročitelji drisk ali gnilobnimi bakterijami). Zato so vse napake, storjene pri napajanju telet, ki povzročijo prehranske prebavne motnje, lahko vzrok za povečano število prebavnih obolenj (driske, napenjanje) in slab prirast.

Kraški ovčar je nekaj stoletij stara pasma psov, ki so jih uporabljali kot pastirske pse na območju slovenskega Krasa, v največji meri pa v okolici Pivke. Pasmo omenja tudi Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske, leta 1689. Pasma je bila mednarodno priznana že leta 1939 pod imenom ilirski ovčar, z današnjim imenom kraševec pa leta 1968. V preteklosti je bil kraševec najbolj razširjen na Krasu, danes pa pasma ni regijsko omejena. Je srednje velik pes, skladno grajenega, mišičastega in zbitega trupa. Po značaju je umirjen, pogumen, dobrodušen, samostojen in nekoliko samosvoj pes. Lahko je družinski pes, ki ga odlikuje velika privrženost vodnikom in članom družine. Opis kraškega ovčarja in še vseh drugih 12 slovenskih avtohtonih pasem živali vam v sliki in besedi ter še z dodanim videofilmom (prek QR kode na koledarju) prinaša naš novi koledar: Koledar slovenske avtohtone pasme živali 2021

Konfit je mesni shranek, ki ga pripravimo tako, da kos mesa najprej termično obdelamo in shranimo v maščobi. Poznamo konfite iz svinjskega, račjega, gosjega in drugega mesa in so prave specialitete. Če so pravilno konzervirani v steklenih ali drugih primernih posodah, trajajo kar nekaj mesecev. Uživamo jih narezane na tanke rezine, ki še posebno prijajo k solatam. Lahko pa koščke mesa pred jedjo tudi na hitro pogrejemo. Poleg paštet so konfiti res zanana specialiteta v Franciji. Recept, ki sledi , je iz nove knjige Paštete in mesni shranki, ki jo lahko prelistate in kupite tu: KONFIRANA SVINJINA (ENCHAUD) Enchaud je brez dvoma vrhunski shranek iz svinjine. Pri pripravi povežemo različne delovne korake (mariniranje, praženje, vkuhavanje), tako da se prednosti vsakega prijema med seboj dopolnjujejo in poskrbijo za izjemen končni rezultat. Sestavine za 1 velik lonec iz kamenine ali 4 kozarce za vkuhavanje (po 500 ml): 2 kg izkoščičenega svinjskega hrbta, 4 žlice osmukanega timijana, groba morska sol, 600—700 g račje masti, (lahko nadomestimo s svinjsko mastjo) Večer pred kuho razdelimo meso na štiri kose (da jih bomo lahko zložili v kozarce). Natremo jih s timijanom in obilo grobe soli, nato jih pok­rijemo in postavimo v hladilnik. Na dan vkuhavanja segrejemo mast, odcejeno (ali na hitro oprano in osušeno) meso položimo v mast in pustimo, da rahlo vre 2 uri – enchaud je gotov, ko lahko meso prebodemo s slamico. Kuhano meso vzamemo iz maščobe in ga obdelamo po enem od naslednjih postopkov: 1. možnost: Kose mesa naložimo v čisto posodo iz kamenine in jih prelijemo s precejeno maščobo (če mesa ne prekriva vsaj 3 cm debela plast masti, razpustimo še dodatno mast in jo dodamo k mesu). Prekrijemo s povoščenim papirjem in pustimo 1—2 meseca zoreti v hladni kleti. 2. možnost: Za dolgotrajnejše konzerviranje naložimo meso v kozarce, v vsakega enakomerno prilijemo nekaj precejene maščobe, kozarce zapremo in jih eno uro vkuhavamo pri 98—100°C. 3. možnost: Meso naložimo v pločevinke, prelijemo s precejeno maščobo in izdelamo trajno konzervo (postopek je opisan v knjigi v uvodnem poglavju. Različice: Pred mariniranjem lahko meso napikamo s paličicami česna; timijan lahko nadomestimo z žajbljem, rožmarinom ali provansalsko mešanico začimb. Nasvet za postrežbo: Meso narežemo na tanke rezine in postrežemo hladnega ali pa ga narežemo na debelejše rezine in na hitro popečemo v ponvi. Zraven največkrat postrežejo solato (npr. regratovo solato z orehovim oljem).

Pomemben del mesnih izdelkov so tudi trajni mesni shranki, ki jih za gospodinjstvo ali pa za trženje naredimo sami. Iskali smo dobre recepte in nastala je nova knjiga s kar 133 recepti za paštete, konfite, žolice, aspike, ocvirke... Za pokušino recept iz nove knjige : FINA TELEČJA PAŠTETE S SMETANO Sestavine za pribl. 16–18 kozarcev (po 200 ml) 1,2 kg telečjih jeter 800 g teletine 500 g mastne surove slanine 4-5 suhih žemelj 2 srednje veliki čebuli 1 šopek navadnega peteršilja 250 ml smetane (36 % maščobe) 4–5 jajc sol in sveže mlet poper ¼ žličke mletega pimenta ¼ žličke mletega muškatnega oreška 2 žlici suhega timijana repično olje za kozarce lovorovi listi, vejice timijana, poprova zrna ali brinove jagode za okras Jetra in meso narežemo na večje kose, pri tem pa skrbno ostranimo kožice in kite. Slanino prav tako razrežemo. Nato vse skupaj za 2 uri postavimo v zamrzovalnik. Žemlje namočimo v malo vode (ali še bolje v juhi). Dobro jih ožamemo in odložimo v skledo. Olupimo čebulo in in jo grobo nasekljamo. Peteršilj operemo in ga otresemo do suhega, oberemo listke in jih prav tako nasekljamo. Čebulo, peteršilj in zamrznjene kose mesa in jeter zmešamo z žemljami in jih zmeljemo v mesoreznici z drobnim nastavkom, nato primešamo smetano in razžvrkljana jajca. Zmes krepko začinimo s soljo, poprom, pimentom, muškatnim oreškom in zelišči. Sterilne kozarce premažemo z repičnim oljem in jih do 1 cm pod robom napolnimo z mesno mešanico. Površino lahko okrasimo z lovorom, timijanom, poprovimi zrni in brinovimi jagodami. Kozarce dobro zapremo in jih vkuhamo po enem od naslednjih postopkov: 1. Za porabo v nekaj tednih: globok pekač ali velik model za narastek obložimo z dvema plastema papirja za peko ali kuhinjsko krpo in na podlago postavimo kozarce. Pekač (oz. model) do roba napolnimo s toplo vodo in postavimo na sredo pečice. Paštete vkuhavamo 1 uro in pol pri 160°C. Kozarce nato vzamemo iz pečice in jih ohladimo v mlačni vodi. 2. Za daljši rok trajanja (pribl. 6 mesecev): kozarce postavimo v lonec za vkuhavanje, prilijemo vodo, pustimo, da zavre, in 2 uri vkuhavamo pri 98°C. Več pa v knjigi:

V Založbi Kmečki glas je jesen ustvarjalno pisana, saj smo bogatemu knjižnemu programu dodali nekaj zanimivih, predvsem pa uporabnih naslovov. Ne spreglejte priročnikov, ki jih lahko prelistate in naročite s preprostim klikom na naslovnico oziroma s sporočilom na tel. št. 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si PAŠTETE in drugi mesni shranki  PAPIRNATO CVETJE  SLASTNO IZ KORENIN Vabljeni k sodelovanju v Nagradni igri KNJIGA JESENI?, ki poteka od 12. do 16. novembra 2020 na strani Facebook Založbe Kmečki glas. Z nekaj sreče bo knjiga, ki jo boste izbrali za knjigo jeseni, vaša. Žrebamo 17. novembra.  Pogoje sodelovanja v nagradni igri preberite v spodnji pdf priponki.    

Knjiga jeseni 2020: Slastno iz korenin, Barbara Remec Bravo avtorica – naša sodelavka, mi že vsi kuhamo po tvojih receptih! V novi knjigi je 60 receptov za jedi iz: pese, sladkega krompirja, korenčka, pastinjaka, hrena, koromača, zelene, redkvice, črne redkve, repe, kolerabe. Vse je natančno preizkušeno in jedi po receptu res uspejo, slike v knjigi so prava paša za oči. S temi idejami bomo vsi popestrili svoje jedilnike. Nujno preizkusite: svinjski zrezek s kolerabo in jabolki (in jabolčnim vinom), pesno-čokoladni kolač, pastirsko pito s pastinjakovo kapo.... Na sliki pa je Barbara s knjigo in smutijem iz sladkega krompirja. Ogled in nakup knjige: