POVOŽEN PIŠČANEC Potrebujemo: • piščanca, sol in poper, olje, česen, začimbe: kurkumo, mleto papriko … Spoštovani, piščanca za ta recept seveda ni treba povoziti. Prerežete ga z obeh strani hrbtenice, to odstranite, odstranite tudi rebrne kosti in hrustance, pustite pa kosti v bedrih in perutničkah. Piščanca sploščite z roko, če so prsi predebele, jih zarežite z nožem, da dobite približno enako debelino. Namažite ga z oljem, posolite in popoprajte ter začinite s poljubnimi začimbami, kot so mleta paprika, kurkuma, strti česen in podobno. Lahko ga dvakrat prebodete s kovinskimi palicami za ražnjiče, ni pa nujno. Položite ga na srednje vroč žar s kožo navzdol, nanj lahko odložite litoželezno ponev ali opeko, zavito v aluminijevo folijo. Tako vam zagotovo ne bo pobegnil. Šalim se, tako boste poravnali debelino. Pecite ga približno 15 minut, ga obrnite in pecite še 10 minut na drugi strani. Čas peke prilagodite velikosti piščanca. Pečen je, ko je pečeno bedro. Preložite ga na leseno desko in narežite. To je super preprosta in atraktivna jed, s katero ni veliko dela. Poleg ponudite obilo solate in želeno prilogo, krasno pa paše omaka aioli, to je domača majoneza z dodatkom česna. Še več odličnih jedi pripravljenih na žaru ali pa ražnju, v podpeki, v krušni peči, v kotličku in na štedilniku na drva pa najdete v novi knjigi: Če ne znate razkoščičiti piščanca, si to oglejte na spletu,  npr.: https://www.youtube.com/watch?v=QTp436E8SQk  

Morski list v malvaziji List je pretanka riba za peko na žaru, zato je tale recept res idealen. Avtor Gregor Podržaj nas v svoji novi knjigi  Kuhajmo z ognjem  navdušuje, da ta recept preizkusimo na štedilniku na drva. Če tega nimamo, si pomagamo z običajnim štedilnikom. Je pa res, da so jedi pripravljene z ognjem nekaj posebnega, pa naj bo to žar, raženj, podpeka, kotliček, krušna peč ali pa štedilnik na drva. Za vse te načine peke najdemo v njegovi knjigi 60 izjemnih receptov za dobrojedce. Za dve osebi potrebujemo: 1 kg morskih listov, 50 g pšenične bele moke, 1 dl oljčnega olja, 2 žlici masla, steklenico dobre malvazije, sol in poper Liste očistimo, oluskamo, oplaknemo in osušimo. Povaljamo jih v moki in na hitro opečemo v ponvi na oljčnem olju. Ko so vsi listi pečeni, jih vzamemo iz ponve in vanjo vlijemo pribljižno 3 decilitre malvazije. Malvazija naj počasi vre, medtem pa liste sfiletiramo: odstranimo jim hrbtno kost, kožo in stranske plavuti. Če se koža ne loči od mesa, jo pustimo. Ko vino povre in izhlapita alkohol in kislina, povreti tekočinio dodamo dve žlici masla, premešamo, da nastane lepa omaka. Vanjo vrnemo očiščene liste in pustimo minuto, da se ogrejejo.  Avtor svetuje, da zraven ponudimo kajlo dobrega kruha, da z njim pomažemo in očistimo ponev. Med sestavinami je nalašč preveč vina, da ga lahko preostanek po želji popijemo. Pri vseh receptih nam Gregor Podržaj pove še kakšno zanimivost, zgodbo. Pri morskem listu je taka: Ko se list izleže, je simetričen in ima na vsaki strani oko. Ko odraste, leže na eno stran, spodnje oko pa se mu prestavi na zgornjo stran. Najbrž zato, da nima peska v očesu. Vse življenje leži na eni strani, le v ponvi na obeh.

Vrtni ognjič je trajnica, ki celi rane. V Sloveniji imamo zanj poleg imena ognjič, tudi druga zanimiva imena: meseček, primožek, rigelc, ringelc ... Skoraj ni zelenjavnega vrta, kjer bi ne imel svoj prostorček tudi ognjič. Vzgojiti ognjič na vrtu je precej preprosto, saj ni posebno zahtevna rastlina. Sejemo ga aprila, cveti pa od junija do prvih močnejših pozeb. Posejan ob robovih gredic, ščiti rastline pred polži. Uporabimo ga lahko tudi kot rastlino za zeleno gnojenje, saj zemljo izboljša, rahlja, nase veže druga hranila in ščiti zemljo pred izpiranjem. Cvetove ognjiča nabiramo za kozmetične, zdravilne in kulinarične namene. Največkrat se uporabijo samo cvetni listi, ki jih sušimo, namakamo v olju, delamo tinkturo ali uporabimo sveže.   NAREDIMO OGNJIČEVO MASLO 120 g mehkega masla penasto umešamo, dodamo dve žlici cvetnih listov ognjiče in žlico grobe morske soli. Vse sestavine dobro premešamo. Ognjičevo maslo damo v posodico in hranimo v hladilniku. Zelišča so zanimive rastline, ki nam dajejo veliko dobrega. Na kakšne načine jih lahko uporabimo, z nami v knjigi ZELIŠČNI VRT - DOMAČA LEKARNA, deli dr. Janko Rode.   Pripravila: Karmen Gostinčar

Poletne bučke z z lososom v zavitku Poletje je čas za ribe - tudi lososa in seveda prve bučke z domačega vrta Priprava: 15 minut Čas peke: 25–30 minut za 4–6 oseb Sestavine: 500 g svežega listnatega testa ali zavitek zamrznjenega, ki ga prej odtalimo, 500 g svežega lososa, 2 večji bučki, 3 stroki česna, večji rdeč in rumen korenček, sol, 2 jajci Priprava: Zelenjavo očistimo. Pripravimo tudi pekač, ki ga obložimo s peki papirjem. Pečico vklopimo na 200 stopinj. Losos narežemo na manjše kose in damo v skledo. Vanjo grobo naribamo bučki in oba korenčka. Še solimo, začinimo s sesekljanim česnom in dodamo jajci. Dobro premešamo in pustimo ob strani 5 minut, da se nadev poveže. Medtem na delovno površino razprostremo prvi kos listnatega testa (oziroma ga razvaljamo). Na testo enakomerno naložimo polovico nadeva, pri čemer pustimo en rob za 2 prsta nenamazan. Svitek začnemo zvijati pri namazanem robu, končamo pa pri delu brez nadeva. Robova spodvihamo ali stisnemo skupaj, da nam nadev med peko ne bo uhajal. Ponovimo še z drugim kosom testa in preostankom nadeva. Oba svitka položimo na pekač in ga postavimo v segreto pečico za približno 30 minut, da testo porjavi. Opomba: Listnato testo vsebuje precej maščobe, vendar to upoštevamo, ko sestavljamo jedilnik. Zavitek ponudimo z veliko skledo solate. Koristen nasvet: Pazite na konce zvitka. Naredim tako, da nadevam do roba, zgornje testo na koncu raztegnem in spodviham preko konca svitka. Tako niso predebeli in testeni, ki se ne spečejo dovolj. Različica: Testo pred peko premažemo z jajcem in potresemo s semeni (npr. s sezamom, lanenimi semeni). Nasvet za starše: Ribe naj otroci jedo vsaj dvakrat na teden, pa se bodo lažje učili in si več zapomnili. Opis devtih najbolj razširjenih buč pri nas in ševilne uporabne recepte pa najdete v knjigi Buče in bučne jedi - iz nje je tudi gornji recept:

Korenino čajote lahko uporabljamo kot krompir. Pri čajoti je užitna cela rastlina. Plod čajote lahko jemo surov, kakor jabolko. Narezan na koščke ali nariban da solatam zanimivo hrustljavost. Okus surovega spominja na hruško, kumaro, jabolko, najbolj od vsega pa na kolerabico. Odlično se ujame s sokom limone. Vlagamo jih v kis, kakor kumarice. Če meso čajote skuhamo, dobimo odlično osnovo za juhe, omake, priloge. Ker je bolj grobe strukture, kot meso cuket, se zmehča šele po 15 minutah kuhanja, podobno kot krompir. Koščki med kuho ne razpadejo. Mnoge okus kuhanega mesa spominja na cvetačo, pečena semena na kostanj. V jedeh jo povežemo s timijanom, muškatnim oreščkom ali s kopico indijskih začimb. Ena čajota praviloma zadošča za 2 osebi.  Mojca Koman, avtorica knjige Buče in bučne jedi predlaga med drugim tole jed: Solata iz čajote z rdečo čebulo Takole pravi: Čeprav čajoto v kuhinji uporabljamo kuhano, pečeno, celo ocvrto, je meni najljubša presna, se pravi popolnoma surova. Obožujem hrustljavost in sočnost te solate, ki jo pozimi velikokrat zelo pogrešam. Sestavine: večja čajota,  rdeča čebula, peteršilj, sol, sveže mlet poper, kis ali sok limone, oljčno olje, po želji feferon Priprava: Bodičasto čajoto olupimo, tiste brez bodic praviloma ni potrebno. Odstranimo ji koščico, narežemo jo po dolgem na krhlje, nato pa prečno še na tanjše rezine, ki so primerne za en grižljaj. Koščke stresemo v solatno skledo. Čebulo olupimo, narežemo na tanke rezine in jih dodamo v skledo. Peteršilj sesekljamo in prav tako dodamo v skledo, po želji pa sesekljamo tudi feferon. Zdaj vse skupaj krepko začinimo s soljo, poprom, kisom ali limono in oljem, dobro premešamo in pustimo marinirati vsaj 10 minut, da se okusi okrepijo. Po potrebi dodatno začinimo, saj čajota potrebuje več polivke. Več o kar devetih vrstah buč, številne recepte za jedi z njimi pa najdemo v knjigi Buče in bučne jedi.

Tradicija gojenja sadja na domačih vrtovih se je ohranila vse do danes. Kaj je lepšega kot pričakovanje prvih zrelih domačih češenj konec pomladi. Ne le okus, v njih je tudi pričakovanje poletja.  Južnoameriške češnje, ki jih dobimo v trgovini tudi pozimi, ne nosijo v sebi tega sporočila, pa če so še tako sladke.  Vse bolj se zavedamo vrednosti doma pridelane hrane, ki jo uživamo, in predvsem tega, da zagotovo vemo, kaj damo v usta.  Prednosti doma gojenega sadja - Lahko ga pojemo takoj, ko ga utrgamo z drevesa. - Jemo sezonsko sveže sadje.  - Samo se odločamo o uporabi kemičnih pripravkov.  - Sadje skladiščimo za ozimnico.  - Gojenje dreves je lahko izziv, da se naučimo nekaj novega.  - Sadna drevesa so primerna tako za terase kot za vrtove vseh velikosti.  - Sadna drevesa so zanimiva in lepa v vseh letnih časih.  - Sadna drevesa lahko umestimo tudi v okrasni vrt. - Delo na vrtu psihočno sprošča in fizično utrdi.  - Spoznavamo nove živalske prebivalce sadovnjaka.   Ne spreglejte novega priročnika MOJ SADOVNJAK slovenskega strokovnjaka za sadno drevje Romana Mavca. Polistate in naročite ga s klikom na pasico.  Vabljeni k sodelovanju v nagradni igri PREDNOSTI DOMA GOJENEGA SADJA, ki bo potekala med 23. in 29. junijem 2021 na FB strani Založbe Kmečki glas bit.ly/2OoJj4A. Nagrajenec prejme priročnik MOJ SADOVNJAK.  Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so na vpogled v spodnji priponki.