Pomen vode za čebeljo družino
Večji vnos vode v panj je potreben takrat, ko se čebele hranijo samo z zalogami medu v panju. Z vodo redčijo med, s katerim hranijo starejše ličinke, še posebej med iz zalog, ki ga mešajo z vodo, da nastane približno 50-odstotna raztopina.
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Sreda, 1. julij 2020 ob 10:35

Odpri galerijo

Večji vnos vode v panj je potreben takrat, ko se čebele hranijo samo z zalogami medu v panju. Z vodo redčijo med, s katerim hranijo starejše ličinke, še posebej med iz zalog, ki ga mešajo z vodo, da nastane približno 50-odstotna raztopina.

Medonosna čebela pomanjkanje vode lahko uspešno nadomesti z vnosom medičine. Poleg tega se v telesu čebele pri letenju v procesih presnove proizvaja večji delež vode. V obdobju mirovanja čebelam zadošča voda v medu.

Potrebe po vodi se povečajo, ko matica začne zalegati. Čebele v naravi iščejo vodo in jo prinašajo v panj v obdobju vzreje ličink. Mlade krmilke izločajo velike količine matičnega mlečka, s katerim hranijo ličinke, matico in delavke v panju. Vodo nujno potrebujejo zgodaj spomladi, kadar je v satju kristaliziran med in primanjkuje paše. Voda je nujna za ohlajanje gnezda, vzdrževanje primerne temperature in vlage z izhlapevanjem, še posebej ko v panju temperatura preseže 35 °C.

V zmernem podnebju prostoživeča čebelja družina letno porabi okoli 25 litrov vode, do 120 kg medičine in okrog 20 kg cvetnega prahu.

Vloga vode v čebeljem telesu je zelo pomembna za prenos hranil, presnovnih snovi, hormonov in vitaminov. Hemolimfa čebel vsebuje okoli 90 % vode. Po telesu prenaša koristne snovi ter odvaja odvečne in nekoristne, nastale pri presnovi. Pri odraslih osebkih čebel je pomembna za ogrevanje in ohlajanje telesa. Krmilke potrebujejo vodo za oskrbo zalege (matični mleček, vlaga).

Voda je nenadomestljiva v celotni čebelji družini za uravnavanje temperature in vlage v gnezdu skozi leto. Potrebe po vodi so zelo različne spomladi v času intenzivne vzreje zalege, skozi pašno sezono, v sušnem obdobju in pozimi. V zimskem času, ko matica prekine zaleganje ali zalega v manjšem obsegu, čebele porabijo zelo malo vode.

V čebelji družini se vnos vode uravnava z aktiviranjem pašnih čebel, specializiranih za iskanje in nabiranje vode. Nabiralke vode prinesejo vodo v mednem želodčku, nato preko trofalakse predajajo vodo panjskim čebelam. Nove nabiralke vode se aktivirajo, če jo prejemnice vode v panju prevzamejo hitro, v nasprotnem primeru se nabiranje vode zmanjša. V panju čebele skladiščijo minimalno količino vode tako, da nekaj čebel z vodo v mednem želodčku neaktivno počiva na satju. V satnih celicah vode ne skladiščijo.

Skrb čebelarja za preskrbo čebeljih družin z vodo

V neposredni bližini čebelnjaka (8 do 10 m) je skoraj nujno postaviti napajalnik za čebele, še posebej če v bližini ni naravnega čistega vodnega vira. Vodo iz pipe pustimo stati dan ali dva v čisti posodi, nato jo prelijemo v napajalnike. V vodo dodamo ne več kot 1 g soli na 10 litrov. Sol naj bo po možnosti nerafinirana in nejodirana. Napajalnike pripravimo zgodaj spomladi, ko čebele intenzivno vzrejajo zalego in porabljajo zadnje zimske zaloge. Širjenje gnezda in predvideni čas postavitve napajalnika določimo tudi z opazovanjem brade panja. Gnezdo se širi, ko prihaja v panj veliko čebel z obnožino.

Napajalnik postavimo v zavetje in na sončno stran. Pazimo, da bo vedno čist in ga ne postavimo na območje, kjer se čebele otrebijo.

Več v knjigi Prehrana čebel

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 10. Aug 2020 at 13:10

54 ogledov

Popečeni tunov filet s sezamom
Za hitro poletno kosilo, noro dober in zdrav, popečeni tunov filet s sezamom. Sestavine: 800 g svežega tunovega fileta 10 g sezamovega semena sesekljan koper sesekljan česen oljčno olje za peko sol, mlet poper Tunov filet solimo, popopramo, natremo s sesekljanim česnom in na segretem olju opečemo z vseh strani. Pokrijemo in počasi pečemo še 4-6 minut (v sredini naj bo še roza). Sezamova semena v ponvi brez olja nekoliko prepražimo. Pečen tunov filet povaljamo v prepraženem sezamovem semenu, potresemo s sesekljanim koprom in ponudimo z zelenjavo ali balzamično omako Več idej za ribje jedi najdete v Ribe in morski čudeži

Thu, 6. Aug 2020 at 11:37

204 ogledov

Vabljeni k ugodnemu nakupu knjig
Namesto na sejem AGRA v Gornji Radgoni ste letos v avgustu vabljeni k ugodnemu nakupu knjig kar v Založbo Kmečki glas. Vabljeni k nakupu priljubljenih uspešnic, raznovrstnih novosti in knjig po akcijskih cenah.  Celoten knjižni program je na voljo na spletni stani zalozba.kmeckiglas.com in v Knjižnem katalogu 2020.  Naročila sprejemamo tudi na tel. št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si KNJIGE SO ZAKON! 

Wed, 5. Aug 2020 at 14:19

217 ogledov

Češnjev paradižnik v visoki gredi
V visokih gredah sadimo predvsem sadike, da je prostor dobro izkoriščen. Poleti moramo zemljo dobro namakti, saj se suši tudi ob straneh. Najbolje je po zemlji v gredi napeljati cev za namakanje s primernimi odprtinami za dotok vode. Na vsako izpraznjeno mesto takoj dodamo novo sadiko, za različne solate se tako vselej najde nekaj prostora. Prostor v gredi je bolje izrabljen s sadikami, kot če vrtnine posejemo. Avgusta lahko v gredo dodamo celo sadike redkve, kolerabe in nizkega fižola.  Češnjev paradižnik pustimo, da se kot plezalka spusti preko stranice grede navzdol, enako usmerimo tudi kakšno kumaro ali pa bučko. Več pa v knjigi Visoke grede in vrtički v posodah (Miša Pušenjak).

Wed, 5. Aug 2020 at 13:21

156 ogledov

NOVA knjiga VODNI VRT
Vas že dolgo skomina po preživljanju prostega časa ob opazovanju živali in rastlin, ki bogatijo vrtno mlako, predajanju užitku v naravnem plavalnem ribniku ali sproščanju v savni, ki se zliva s podobo domačega vrta? Vse našteto si lahko z nekaj truda in spretnosti ustvarite le zase. Užitek na domačem vrtu bo popoln. Knjiga Vodni vrt – vrtna mlaka, naravni plavalni ribnik, vrtna savna, slovesnkih avtorjev Ivana Esenka, Marjetke Hrovatin in Tevža Tavčarja, je sestavljena iz treh poglavij. V prvem z naslovom VRTNA MLAKA avtor Ivan Esenko najprej opiše različne vrste naravnih stoječih vodnih teles in pomen vrtne mlake. Avtor pravi: »Kadar vrt vsebuje mlako, zaživi z okolico in postane hkrati zibelka in dom številnim živalim, ki imajo pomen v širšem in vrtnem okolju.« V nadaljevanju je podrobno prikazana izdelava vrtne mlake ter njeno vzdrževanje. Rastline in živali, ki naselijo mlako so predstavljene v besedi in sliki. V drugem poglavju se mlaki pridruži človek in nastane NARAVNI PLAVALNI RIBNIK. To je posebno vrtno vodno telo, kombinacija mlake in naravnega bazena za kopanje. Sestavljata ga poglobljen plavalni ter plitvejši regeneracijski del, kjer so posajene vodne rastline, obiščejo ga dvoživke, ptice in žuželke. Voda se čisti s pomočjo rastlin in mikroorganizmov, je bogata s kisikom in živa, brez vonja in okusa. V tretjem poglavju z naslovom VRTNA SAVNA avtor zaokroži užitek v naravnem vrtu s postavitvijo vrtne savne. Če uživate v savni in ste vsaj malo tehnično podkovani, jo boste na svojem vrtu postavili kar sami s pečjo na drva in razgledom na vrtno mlako ali naravni plavalni ribnik. Takšen naraven in živahen vrt je nared za sproščanje in užitek. Knjigo bogatijo privlačen slikovni material in zanimive video sebine, do katerih dostopamo preprosto preko navedenih spletnih povezav oziroma QR kod, zato si najzanimivejše dele knjige lahko pogledamo tudi v petih kratkih video filmih. VODNI VRT - vrtna mlaka, naravni plavalni ribnik, vrtna savna VABLJENI K NAKUPU. POŠTNINA BREZPLAČNA. PRIROČNIK SPODBUJA IDEJE ZA POPESTRITEV TURISTIČNE PONUDBE NA PODEŽELJU. Ne spreglejte tudi kratkih video prispevkov o knjigi.  

Tue, 4. Aug 2020 at 08:03

99 ogledov

Krapov paprikaš
Uravnotežena prehrana vsebuje vse potrebne snovi, da telo dobro deluje. Zato naj bodo jedilniki pestri in raznovrstni. Poleg ostalih jedi naj vsebujejo veliko rib. Tudi sladkovodnih. Ribe so namreč zdrava in lahko prebavljiva hrana, saj vsebujejo predvsem beljakovine in skoraj nič maščob in ogljikovih hidratov. Naj bo kdaj na vašem jedilniku krap. To je sladkovodna riba, ki ji ugajajo vode z blatnim dnom in veliko rastlinja. Ima debelo telo in zraste tudi do pol metra dolžine ter tehta do 20 kilogramov. Njegovo meso je okusno le nekoliko mastno. Krape pečemo, dušimo, kose cvremo in pripravljamo golaž. Krapov paprikaš Potrebujemo: 1,5 kg krapa, 100 g dimljene slanine, 160 g čebule, 400 g zrelega paradižnika, 100 g sveže zelene paprike, 100 g sveže rumene paprike, 40 g paradižnikove mezge, sesekljan česen, 0,5 dl olja, 60 g ostre moke, 20 g sladke mlete paprike, 1 dl belega vina, 8 dl ribje osnove, lovor, majaron, timijan, rožmarin, sol in mleti poper Krapa očistimo (oluskamo, če ima luske) in narežemo na manjše kose. Lahko mu odstranimo kožo. Solimo, popramo, ga pomokamo z malo moke in opečemo na vročem olju. Na isti maščobi prepražimo na kocke narezano dimljeno slanino. Dodamo sesekljano čebulo in česen, mleto sladko papriko ter malo popražimo. Dodamo paradižnikovo mezgo, pomokamo z ostankom moke, zalijemo z ribjo osnovo in kuhamo dobre pol ure. Omako pretlačimo skozi gosto cedilo. Prilijemo belo vino, dodamo začimbe in sol. Paradižnik olupimo, izkoščičimo in narežemo na kocke. Tako pripravljenega dodamo omaki. Dodamo še na kocke narezani papriki in popečeni papriki in dobro prevremo. V omako vstavimo ribo in na blagem ognju kuhamo še 20 minut. Po potrebi paprikaš dosolimo in popramo. Ponudimo ga s širokimi rezanci, cmoki, rižem, zdrobovimi kroketi ali pire krompirjem. Veliko receptov za pripravo slastnih ribjih jedi boste našli v knjigi kuharskega mojstra Andreja Goljata z naslovom Ribe in morski čudeži.  Pripravila: Karmen Gostinčar 

Thu, 23. Jul 2020 at 12:33

218 ogledov

Avgusta je še čas za rdečo peso, črno redkev, repo, podzemno kolerabo
Avgusta je še zadnji čas za setev nekaterih gomoljnic in korenovk. Tako je začetek avgusta zadnji rok za setev rdeče pese in podzemne kolerabe. Ob vročih dnevih setev senčimo in vlažimo tla. Črno redkev lahko sejemo še do sredine avgusta, a nikar na zemljo v kateri so bili prej: cvetača, brokoli, ohrovt, zelje. Zemlja je že preveč izčrpana za to gomoljnico. Ne pozabimo tudi na repo, da bo res dovolj mineralov in vitaminov za zimo. Miša Pušenjak pravi: Zdi se mi, da so slovenski vrtičkarji preveč obsedeni z redom, in to se pokaže predvsem jeseni, ko želijo imeti vrt pospravljen, čist in prekopan še pred zimo. S tem izgubljajo velik del naravnega zaklada, vitaminov in mineralov, ki nam jih dajejo zelenjadnice. Prav z nastopom mraza mnoge šele začnejo skladiščiti v sebi koristne snovi. Zato s spravilom nikoli ne hitimo. Pustimo pa si čim več zelenjave tudi za zimo in pomlad. Tisti, ki imajo rastlinjak, lahko del rastlin presadijo vanj, vendar naj to naredijo pozno jeseni, v sredini oktobra. Korenovke in gomoljnice resnično med vsemi zelenjadnicami uskladiščijo največ naravne energije. Izkoristimo moč narave tudi tako, da jih shranimo čim bolj naravno. Namesto da jih zamrzujemo in vlagamo, jih raje čim dlje pustimo v zemlji, jih hranimo v pesku, žagovini ali celo listju v kleti. Za  spremljanje dragocenega znanja Miše Pušenjak je dobro, da imamo ves čas pri roki vsaj eno njeno knjigo – osnovna in najbolj celovita je še vedno njena prva in večkrat dopolnjena ter ponatisnjena  knjiga ZELENJAVNI VRT.
Teme
čebele voda

Prijatelji

Manca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Pomen vode za čebeljo družino