Odrasla orehova muha je najnevarnejši škodljivec oreha tako pri nas kot v svetu. Povzroči lahko tudi 80-odstotni izpad pridelka, zato si resne pridelave orehov brez varstva pred tem škodljivcem ne moremo predstavljati.
Telo je rumenkasto rjavo z bledo rumenim ščitkom in rumenimi nogami, dolga je do 5 mm. Prepoznavna je po štirih širokih prečnih črtah na krilih – zadnji dve sta združeni v obliki črke V. Prezimi kot sodčasta buba v tleh, največkrat neposredno pod drevesom, na katerem se je hranila prejšnje leto. Prve muhe izletijo iz tal sredi julija, zadnje šele konec septembra ali celo v začetku oktobra. Okrog deset dni zatem, ko samica izleti iz tal in se naseli na drevesu, odloži do 15 jajčec na en orehov plod. V petih dneh se razvijejo ličinke žerke, ki merijo 0,8–1 cm. V zeleni lupini več žerk skupaj vrta zavite rove in se hrani z mesom zelene lupine. Odrasle zapustijo plod, se zabubijo v tleh in počakajo do naslednjega poletja.
Najbolj nevarne so muhe, ki letajo zgodaj (od sredine julija do sredine avgusta), saj povzročajo škodo na oleseneli luščini in na jedrcu. Zaradi taninov, ki se izločajo iz razkrojenega tkiva zelene lupine, luščina in jedrce počrnita, jedrce postane grenko.
Napadene plodove prepoznamo po zmehčani in počrneli zeleni lupini na mestu, kjer je samica orehove muhe odložila jajčece. Povrhnjica zelene lupine ostane nepoškodovana, meso pa se zaradi delovanja ličink spremeni v črno zdrizasto gmoto.
Sredi julija, ko iz tal izletijo prve samice, v krošnje dreves obesimo rumene plošče, prevlečene z lepilom. Nad vsako ploščo moramo obesiti še sredstvo, ki muho privablja (atraktant), največkrat je to amonijev karbonat. Dosedanje domače izkušnje kažejo, da se največ orehovih muh ujame na rumene plošče Rebell amarillo in na plošče Pherocon Trece, ki imata v originalni izvedbi že dodane vrečke z atraktantom.
Preprosta metoda varstva pred orehovo muho so okrogle plastične posode, ki jih obesimo v krošnjo oreha. Gre za zaprt sistem, pri katerem je pokrov na notranji strani impregniran z insekticidom, v spodnji posodi pa je porozna vrečka z vabo (atraktantom). Ta privablja orehovo muho, ki vstopa v posodo skozi majhne odprtine na spodnjem delu plastične bučke. Vanj popadajo orehove muhe, potem ko zaužijejo insekticid skupaj z atraktantom. Za vsako drevo zadošča po ena bučka, v nasadu pa jih je treba postaviti od 50 do 100 na hektar. Obesimo jih potem, ko smo z rumeno lepljivo ploščo potrdili prisotnost orehove muhe.
Plastična okrogla posoda, ki jo obesimo v krošnjo oreha, deluje kot insekticidna past, ki privablja in uniči orehovo muho.
Za učinkovito nekemično metodo se je pokazalo tudi prekrivanje tal pod krošnjo oreha s koprenasto ponjavo (npr. vrteks …). Kopreno položimo po površini pod krošnjo in jo pritrdimo s klini. Tako preprečimo izlet odraslih osebkov orehove muhe iz tal in nadaljnje odlaganje jajčec v zeleno lupino. Koprena naj bo na tleh od sredine julija do začetka septembra.
Več v knjigi:https://zalozba.kmeckiglas.com/lupinarji
