Nadležna orehova muha
Odrasla orehova muha je najnevarnejši škodljivec oreha tako pri nas kot v svetu. Povzroči lahko tudi 80-odstotni izpad pridelka, zato si resne pridelave orehov brez varstva pred tem škodljivcem ne moremo predstavljati.
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Sreda, 8. julij 2020 ob 11:48

Odpri galerijo

Orehova muha ima na krilih značilne štiri črne črte.

Odrasla orehova muha je najnevarnejši škodljivec oreha tako pri nas kot v svetu. Povzroči lahko tudi 80-odstotni izpad pridelka, zato si resne pridelave orehov brez varstva pred tem škodljivcem ne moremo predstavljati.

Telo je rumenkasto rjavo z bledo rumenim ščitkom in rumenimi nogami, dolga je do 5 mm. Prepoznavna je po štirih širokih prečnih črtah na krilih – zadnji dve sta združeni v obliki črke V. Prezimi kot sodčasta buba v tleh, največkrat neposredno pod drevesom, na katerem se je hranila prejšnje leto. Prve muhe izletijo iz tal sredi julija, zadnje šele konec septembra ali celo v začetku oktobra. Okrog deset dni zatem, ko samica izleti iz tal in se naseli na drevesu, odloži do 15 jajčec na en orehov plod. V petih dneh se razvijejo ličinke žerke, ki merijo 0,8–1 cm. V zeleni lupini več žerk skupaj vrta zavite rove in se hrani z mesom zelene lupine. Odrasle zapustijo plod, se zabubijo v tleh in počakajo do naslednjega poletja.

Najbolj nevarne so muhe, ki letajo zgodaj (od sredine julija do sredine avgusta), saj povzročajo škodo na oleseneli luščini in na jedrcu. Zaradi taninov, ki se izločajo iz razkrojenega tkiva zelene lupine, luščina in jedrce počrnita, jedrce postane grenko.

Napadene plodove prepoznamo po zmehčani in počrneli zeleni lupini na mestu, kjer je samica orehove muhe odložila jajčece. Povrhnjica zelene lupine ostane nepoškodovana, meso pa se zaradi delovanja ličink spremeni v črno zdrizasto gmoto.

Sredi julija, ko iz tal izletijo prve samice, v krošnje dreves obesimo rumene plošče, prevlečene z lepilom. Nad vsako ploščo moramo obesiti še sredstvo, ki muho privablja (atraktant), največkrat je to amonijev karbonat. Dosedanje domače izkušnje kažejo, da se največ orehovih muh ujame na rumene plošče Rebell amarillo in na plošče Pherocon Trece, ki imata v originalni izvedbi že dodane vrečke z atraktantom.

Preprosta metoda varstva pred orehovo muho so okrogle plastične posode, ki jih obesimo v krošnjo oreha. Gre za zaprt sistem, pri katerem je pokrov na notranji strani impregniran z insekticidom, v spodnji posodi pa je porozna vrečka z vabo (atraktantom). Ta privablja orehovo muho, ki vstopa v posodo skozi majhne odprtine na spodnjem delu plastične bučke. Vanj popadajo orehove muhe, potem ko zaužijejo insekticid skupaj z atraktantom. Za vsako drevo zadošča po ena bučka, v nasadu pa jih je treba postaviti od 50 do 100 na hektar. Obesimo jih potem, ko smo z rumeno lepljivo ploščo potrdili prisotnost orehove muhe.

Plastična okrogla posoda, ki jo obesimo v krošnjo oreha, deluje kot insekticidna past, ki privablja in uniči orehovo muho.

Za učinkovito nekemično metodo se je pokazalo tudi prekrivanje tal pod krošnjo oreha s koprenasto ponjavo (npr. vrteks …). Kopreno položimo po površini pod krošnjo in jo pritrdimo s klini. Tako preprečimo izlet odraslih osebkov orehove muhe iz tal in nadaljnje odlaganje jajčec v zeleno lupino. Koprena naj bo na tleh od sredine julija do začetka septembra.

Več v knjigi:https://zalozba.kmeckiglas.com/lupinarji


Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 14:19

0 ogledov

Božična zvezda iz krep papirja
Božična zvezda iz krep papirja Papirnato cvetje je prava umetnina, saj iz krep papirja lahko sami ustvarimo tudi božično in novoletno okrasje. Material je naraven in ne onesnažuje okolja. Knjiga Matejke Javornik Papirnato cvetje nam bo dala točna navodila za izdelavo lepih in raznobarvnih božičnih zvezd in drugega okrasja praznične mize. Med drugim lahko sami ustvarimo dodatke pri zavijanju daril – res lepa ideja je aranžma iz bodike, ki ga pritrdimo na zavito darilo. Vse postopke izdelave najdemo v novi knjigi. Poglavja so po letnih časih in zdaj je čas za zimske umetnine. Več pa v knjigi:   

Tue, 1. Dec 2020 at 14:03

0 ogledov

Kokosova rezina z banano
Odlična zimska sladica je predstavljena v knjigi Sladice Alenke Kodele. Ker njeni recepti vedno uspejo, se splača potruditi: Kokosova rezina z banano Kokosov biskvit: 4 beljaki, 80 g sladkorja, 30 g moke, 30 g fino mletih lešnikov, 20 g kakava v prahu, 30 g kokosove moke Bananina krema s karamelom: 1 večja banana, sok pol limone, 80 g sladkorja, 300 g sladke smetane, 2 lista želatine Kokosova krema: 100 g kokosove moke, 200 ml mleka, 40 g sladkorja, 30 ml kokosovega likerja, 250 ml sladke smetane, 3 listi želatine Priprava 1. Moko, lešnike, kakav v prahu in kokosovo moko dobro premešamo. Beljake in sladkor stepemo v čvrst sneg in narahlo umešamo mešanico suhih sestavin. List peki papirja namažemo z maslom in obložimo raven pekač dimenzije 40 × 30 cm. Nadevamo pripravljeno biskvitno maso in jo enakomerno poravnamo. Pečemo 6–8 minut na 190 °C. Pečen biskvit takoj odstranimo s pekača, da se ne presuši. Ohladimo ga in prerežemo na pol, da dobimo dva enaka dela. 2. Želatino namočimo v hladni vodi. Sladkor damo v kozico in na majhnem ognju segrevamo do svetlega karamela. Zalijemo s 150 ml tople sladke smetane in kuhamo na majhnem ognju, da se karamel raztopi. Umešamo namočeno želatino in maso ohladimo. Banano z limoninim sokom zmeljemo v kašo, 150 ml sladke smetane čvrsto stepemo. Ohlajeni masi umešamo bananino kašo in stepeno smetano. 3. Želatino namočimo v hladni vodi. Kokosovo moko drobno zmeljemo, dodamo sladkor in mleko ter vse skupaj zavremo. Odstavimo in umešamo namočeno želatino. Dobro premešamo, da se želatina raztopi in ohladimo. Ohlajeni masi umešamo kokosov liker in stepeno sladko smetano. 4. Na raven pladenj položimo okvir za rezine velikosti 20 × 30 cm. Na dno položimo plast biskvita, nadevamo bananino kremo in jo enakomerno poravnamo. Pokrijemo z drugo plastjo biskvita in nadevamo kokosovo kremo, jo poravnamo in potresemo s kokosovimi kosmiči. Rezino damo v hladilnik za 2–3 ure, potem pa narežemo na kvadratne rezine velikosti 4 × 4 cm. Vsako posebej damo v papirnato skodelico in zložimo na pladenj.

Thu, 19. Nov 2020 at 09:05

159 ogledov

Napajanje teličkov – za zdravje
Skrb za zdravje pri novorojenih prežvekovalcih je zelo pomembna, tu se začne preventiva za zdravje živali. Zato je posebnostim pri skrbi za novorojence posvečeno obsežno poglavje v novi knjigi Bolezni goveda in drobnice: Poglejmo, kaj v knjigi piše o napajanju telet: Napajanje telet Prehrana (sestava, količina) in način napajanja zelo pomembno vplivata na zdravstveno stanje in prirast telet. V prvih tednih življenja tele potrebuje vsaj 10 % telesne teže mleka na dan. Tele, ki ima 50 kg, potrebuje vsaj 5 litrov mleka na dan za vzdrževanje, pri nizkih temperaturah okolja in za rast pa potrebuje še kak liter več. V sodobnih raziskavah ugotavljajo ugoden vpliv na prirast in poznejši razvoj telet pri napajanju po volji v prvih 3 do 4 tednih življenja. Od 3. do 5. tedna starosti se količino mleka omeji na 6 litrov na dan, pozneje se jo postopno zmanjšuje. Pomembno je, da so na tak režim napajanja teleta navajena že od rojstva in da mleko pijejo počasi, kar omogoča, da se v siriščniku sproti sesiri. Mleko za napajanje mora imeti temperaturo 38–39 °C. Prehladno mleko poveča nevarnost za pojav driske oz. prebavnih motenj. Za preprečevanje driske je zelo pomembna tudi higiena posod za napajanje. Pri napajanju z vedri ali steklenicami s cucljem je glavni problem neustrezna higiena cucljev. Cuclje je težje očistiti kot vedra, zato se tam lahko začnejo nabirati mikrobi, ki lahko potem povzročajo okužbe. Pri individualno nastanjenih teletih se bolezen pogosto širi s slabo očiščenimi vedri za napajanje. Premalo veder za napajanje pomeni pogostejšo uporabo in premalo časa za vmesno čiščenje veder. Najboljše je, če ima vsako tele svoje vedro za napajanje do odstavitve. Po vsaki uporabi je treba vedra in cuclje temeljito oprati. Mleko zdravljenih krav se velikokrat uporablja za prehrano telet predvsem iz ekonomskih razlogov, saj ni primerno za prodajo, lahko pa nadomesti obrok (manjša poraba zdravega mleka ali mlečnega nadomestka). V mleku zdravljenih krav so ugotovili večje število bakterij,najpogosteje so se pojavljali Streptococcus sp. in Enterobacteriacee (v polovici vzorcev), sledili so Staphylococus sp. in E. coli. V več kot polovici vzorcev so ugotovili ostanke različnih antibiotikov. Uporaba mleka iz zdravljenih vimenskih četrti lahko povzroči pojav driske pri teletih, ker zaostanki antibiotikov lahko poškodujejo normalno mikrobioto v prebavilih. Podoben učinek lahko povzroči tudi peroralno dajanje antibiotikov teletom, saj do driske lahko pride tudi pri zdravih teletih. S stališča veterinarske stroke je uporaba mleka zdravljenih krav za napajanje telet neprimerna praksa. Napake pri napajanju, kot so: prenizka temperatura mleka za napajanje, prehitro zaužitje in neustrezna količina mleka glede na potrebe teleta vplivajo na pojav t. i. prehranske driske. Prehranske driske same po sebi ne povzročajo večjih motenj v organizmu, vendar v takih primerih zelo rado pride do komplikacij z mikrobi (patogenimi povzročitelji drisk ali gnilobnimi bakterijami). Zato so vse napake, storjene pri napajanju telet, ki povzročijo prehranske prebavne motnje, lahko vzrok za povečano število prebavnih obolenj (driske, napenjanje) in slab prirast.

Wed, 18. Nov 2020 at 12:52

168 ogledov

Kraški ovčar
Kraški ovčar je nekaj stoletij stara pasma psov, ki so jih uporabljali kot pastirske pse na območju slovenskega Krasa, v največji meri pa v okolici Pivke. Pasmo omenja tudi Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske, leta 1689. Pasma je bila mednarodno priznana že leta 1939 pod imenom ilirski ovčar, z današnjim imenom kraševec pa leta 1968. V preteklosti je bil kraševec najbolj razširjen na Krasu, danes pa pasma ni regijsko omejena. Je srednje velik pes, skladno grajenega, mišičastega in zbitega trupa. Po značaju je umirjen, pogumen, dobrodušen, samostojen in nekoliko samosvoj pes. Lahko je družinski pes, ki ga odlikuje velika privrženost vodnikom in članom družine. Opis kraškega ovčarja in še vseh drugih 12 slovenskih avtohtonih pasem živali vam v sliki in besedi ter še z dodanim videofilmom (prek QR kode na koledarju) prinaša naš novi koledar: Koledar slovenske avtohtone pasme živali 2021

Wed, 18. Nov 2020 at 11:58

133 ogledov

Konfinirana svinjina (enchaud)
Konfit je mesni shranek, ki ga pripravimo tako, da kos mesa najprej termično obdelamo in shranimo v maščobi. Poznamo konfite iz svinjskega, račjega, gosjega in drugega mesa in so prave specialitete. Če so pravilno konzervirani v steklenih ali drugih primernih posodah, trajajo kar nekaj mesecev. Uživamo jih narezane na tanke rezine, ki še posebno prijajo k solatam. Lahko pa koščke mesa pred jedjo tudi na hitro pogrejemo. Poleg paštet so konfiti res zanana specialiteta v Franciji. Recept, ki sledi , je iz nove knjige Paštete in mesni shranki, ki jo lahko prelistate in kupite tu: KONFIRANA SVINJINA (ENCHAUD) Enchaud je brez dvoma vrhunski shranek iz svinjine. Pri pripravi povežemo različne delovne korake (mariniranje, praženje, vkuhavanje), tako da se prednosti vsakega prijema med seboj dopolnjujejo in poskrbijo za izjemen končni rezultat. Sestavine za 1 velik lonec iz kamenine ali 4 kozarce za vkuhavanje (po 500 ml): 2 kg izkoščičenega svinjskega hrbta, 4 žlice osmukanega timijana, groba morska sol, 600—700 g račje masti, (lahko nadomestimo s svinjsko mastjo) Večer pred kuho razdelimo meso na štiri kose (da jih bomo lahko zložili v kozarce). Natremo jih s timijanom in obilo grobe soli, nato jih pok­rijemo in postavimo v hladilnik. Na dan vkuhavanja segrejemo mast, odcejeno (ali na hitro oprano in osušeno) meso položimo v mast in pustimo, da rahlo vre 2 uri – enchaud je gotov, ko lahko meso prebodemo s slamico. Kuhano meso vzamemo iz maščobe in ga obdelamo po enem od naslednjih postopkov: 1. možnost: Kose mesa naložimo v čisto posodo iz kamenine in jih prelijemo s precejeno maščobo (če mesa ne prekriva vsaj 3 cm debela plast masti, razpustimo še dodatno mast in jo dodamo k mesu). Prekrijemo s povoščenim papirjem in pustimo 1—2 meseca zoreti v hladni kleti. 2. možnost: Za dolgotrajnejše konzerviranje naložimo meso v kozarce, v vsakega enakomerno prilijemo nekaj precejene maščobe, kozarce zapremo in jih eno uro vkuhavamo pri 98—100°C. 3. možnost: Meso naložimo v pločevinke, prelijemo s precejeno maščobo in izdelamo trajno konzervo (postopek je opisan v knjigi v uvodnem poglavju. Različice: Pred mariniranjem lahko meso napikamo s paličicami česna; timijan lahko nadomestimo z žajbljem, rožmarinom ali provansalsko mešanico začimb. Nasvet za postrežbo: Meso narežemo na tanke rezine in postrežemo hladnega ali pa ga narežemo na debelejše rezine in na hitro popečemo v ponvi. Zraven največkrat postrežejo solato (npr. regratovo solato z orehovim oljem).

Thu, 12. Nov 2020 at 12:18

222 ogledov

Fina telečja pašteta s smetano
Pomemben del mesnih izdelkov so tudi trajni mesni shranki, ki jih za gospodinjstvo ali pa za trženje naredimo sami. Iskali smo dobre recepte in nastala je nova knjiga s kar 133 recepti za paštete, konfite, žolice, aspike, ocvirke... Za pokušino recept iz nove knjige : FINA TELEČJA PAŠTETE S SMETANO Sestavine za pribl. 16–18 kozarcev (po 200 ml) 1,2 kg telečjih jeter 800 g teletine 500 g mastne surove slanine 4-5 suhih žemelj 2 srednje veliki čebuli 1 šopek navadnega peteršilja 250 ml smetane (36 % maščobe) 4–5 jajc sol in sveže mlet poper ¼ žličke mletega pimenta ¼ žličke mletega muškatnega oreška 2 žlici suhega timijana repično olje za kozarce lovorovi listi, vejice timijana, poprova zrna ali brinove jagode za okras Jetra in meso narežemo na večje kose, pri tem pa skrbno ostranimo kožice in kite. Slanino prav tako razrežemo. Nato vse skupaj za 2 uri postavimo v zamrzovalnik. Žemlje namočimo v malo vode (ali še bolje v juhi). Dobro jih ožamemo in odložimo v skledo. Olupimo čebulo in in jo grobo nasekljamo. Peteršilj operemo in ga otresemo do suhega, oberemo listke in jih prav tako nasekljamo. Čebulo, peteršilj in zamrznjene kose mesa in jeter zmešamo z žemljami in jih zmeljemo v mesoreznici z drobnim nastavkom, nato primešamo smetano in razžvrkljana jajca. Zmes krepko začinimo s soljo, poprom, pimentom, muškatnim oreškom in zelišči. Sterilne kozarce premažemo z repičnim oljem in jih do 1 cm pod robom napolnimo z mesno mešanico. Površino lahko okrasimo z lovorom, timijanom, poprovimi zrni in brinovimi jagodami. Kozarce dobro zapremo in jih vkuhamo po enem od naslednjih postopkov: 1. Za porabo v nekaj tednih: globok pekač ali velik model za narastek obložimo z dvema plastema papirja za peko ali kuhinjsko krpo in na podlago postavimo kozarce. Pekač (oz. model) do roba napolnimo s toplo vodo in postavimo na sredo pečice. Paštete vkuhavamo 1 uro in pol pri 160°C. Kozarce nato vzamemo iz pečice in jih ohladimo v mlačni vodi. 2. Za daljši rok trajanja (pribl. 6 mesecev): kozarce postavimo v lonec za vkuhavanje, prilijemo vodo, pustimo, da zavre, in 2 uri vkuhavamo pri 98°C. Več pa v knjigi:
Teme
Oreh muha zatiranje

Prijatelji

Manca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Nadležna orehova muha