Vreme Naročite se
Rastline zasadimo mi, živali pridejo same
V zanimivi reportaži za tednik Kmečki glas se je z enim od avtorjev knjige Vodni vrt pogovarjala soavtorica in hkrati urednica knjige Marjeta Hrovatin. Pogovarjala sta se v pravem okolju - na njegovem vrtu, ob zgledno urejeni vrtni mlaki.
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Četrtek, 24. september 2020 ob 13:48

Odpri galerijo

V zanimivi reportaži za tednik Kmečki glas se je z enim od avtorjev knjige Vodni vrt pogovarjala soavtorica in hkrati urednica knjige Marjeta Hrovatin. Pogovarjala sta se v pravem okolju - na njegovem vrtu, ob zgledno urejeni vrtni mlaki.

NAROČITE KNJIGO s klikom na naslov VODNI VRT - vrtna mlaka, naravni plavalni ribnik, vrtna savna

Odlomek iz reportaže:

Kot pravi Ivan Esenko, ki se že vse življenje ukvarja z rastlinami in živalmi ob stoječih in tekočih vodah, je mlaka med vsemi vodami biotsko najbolj bogata voda, kar še posebej velja za tiste, ki celo leto ne presahnejo. Takšne mlake pomenijo zagotovljene življenjske pogoje tudi tistih vodnih živali, katerih razvojni cikel traja več let. Večina živali v mlaki ni stalno, so pa zelo odvisne od nje. V vodi se razmnožujejo in preživijo svojo mladostno dobo. Številne živali se v mlaki okopajo, pijejo vodo ali prežijo druga na drugo. Dvoživke, ki se razvijajo v mlaki, so hrana pticam ujedam, z njimi se hranijo tudi kune in belouške. Z mlako torej posredno vplivamo tudi na razvoj plenilskih vrst. Korist imamo pa tudi mi: krastača, ki se je razvila v domači mlaki, bo pojedla polže in druge škodljivce na našem vrtu, kot za šalo bo pospravila leglo voluharice ali miši, če ga odkrije na svojem nočnem klatenju. Korist od nje bodo imeli tudi naši sosedje, saj živali ne poznajo meja. Krastačo lahko le častimo, saj je naša največja in najbolj zavzeta pomočnica v boju s škodljivci. Na vrt jo lahko privabimo s hiško, čez dan pa se najraje zavleče pod skladovnico drv ter podobna vlažna in temna mesta.

KOMARJI V MLAKI NE PREŽIVIJO

Mnogi mlako povezujejo s stotinami komarjev, a se motijo, pravi Ivan Esenko. Ti krvosesi resda zalegajo svoj zarod v vodi, a tam nanje prežijo pupki in druge žuželke. Komarji so tudi na jedilnem listu kačjih pastirjev, tako ličink kot odraslih živali, netopirjev in drugih plenilcev. Kot zagotavlja Ivan Esenko, mlaka ni izvor komarjev na vrtu, pač pa je to voda za zalivanje rastlin, ki jo imamo navadno v kakšnem velikem sodu. Tam ličinke komarjev v vodi nimajo sovražnikov, zato se nemoteno razvijajo. Zato svetuje, da posode z vodo za zalivanje vedno pokrivamo.

Ivan Esenko o komarjih tudi v kratkem videoposnetku. VABLJENI K OGLEDU. 

Vabljeni k ogledu in nakupu knjige:

							 

NAMENIMO JI SONČNI DEL VRTA

Vrtni mlaki namenimo sončno mesto na vrtu. Živa bitja v vodi hlepijo po soncu, ki jim pomeni vir energije. V senčni mlaki bo lokvanj razvil samo liste, nikoli pa v njej ne bo zacvetel. Tudi druge rastline bodo v takšni vodi le životarile, kar velja tudi za živali, ki jih v senčnih vodah skorajda ne bomo opazili. Če bo mlaka pod drevjem, bo jesensko listje v njej gnilo, jo onesnaževalo in jemalo vodi kisik. Ker je mlaka, ki bo obraščena z lepimi rastlinami, tudi okras vrta, ji namenimo najvidnejši del vrta. Zraven namestimo klop, na kateri bomo sedeli in opazovali pestro dogajanje v in ob njej.

Mlaka mora biti v najglobljem delu globoka najmanj 80 centimetrov, velikost pa prilagodite velikosti vrta. Kot pravi sogovornik, mora ta vsebovati najmanj dva kubična metra vode, da je živalim prijazna. Tolikšna voda zagotavlja stalno temperaturo in zadostno količino shranjenega kisika, potrebnega za njene prebivalce. Bistveno je, da ima mlaka tudi plitvi del, še bolj pa je, če uredite več različnih globin. Plitvina omogoča izstop živalim iz vode, tako tistim, ki so padle vanjo, kot onim, ki so šle tja prostovoljno. Če mlaka nima plitvine, se živali v njej utapljajo. V plitvini je voda toplejša, kar ugaja paglavcem in še nekaterim drugim živalim. Plitvina je tudi napajališče za kopenske živali in ptice. Ribe v mlako ne sodijo, saj se prehranjujejo z razvojnimi oblikami dvoživk.

V mlako in ob njo zasadimo ustrezne rastline. Pomembno je, da vanjo posadite oksigenatorje, to so rastline, ki vodi dajejo kisik. Ta pa je pomemben za vodne živali. Rastline torej posadimo mi, živali bodo prišle same. Katere rastline sodijo v in ob mlako, kako naredimo vrtno mlako, katere živali bodo najprej prišle k njej in še veliko drugih uporabnih in zanimivih stvari o vrtni mlaki pa lahko preberete v novi knjigi Vrtna mlaka, ki je izšla pri naši založbi.

Vabljeni k ogledu in nakupu knjige:

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Sep 2021 at 13:01

82 ogledov

Gozdnogojitveni načrt je nujen
Vsi večji gozdni posestniki morajo imeti za gozdno posest svoj gozdnogojitveni načrt, s katerim si zagotavljajo trajnost donosov lesa ter načrtujejo izvedbo potrebnih gojitvenih in varstvenih del. V gozdu, na območju za katerega se izdeluje gozdnogojitveni načrt, se srečata gozdarski strokovnjak javne gozdarske službe kot načrtovalec in usmerjevalec razvoja gozdov (ki morajo trajno opravljati večnamensko vlogo – to je interes države) in lastniki gozda s svojimi življenjskimi potrebami, željami pa tudi stiskami kot izvajalci vseh potrebnih načrtovanih del v svojih gozdovih. Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda. Že pri načrtovanju, še bolj pa pri izvedbi gozdnogojitvenih načrtov od obnove, nege, varstva in poseka se v zasebnih gozdovih v Sloveniji srečujemo s številnimi težavami. Medtem ko je realizacija poseka pri vrednejših sortimentih (iglavci) zadovoljiva, močno zaostajajo za potrebami redčenja mlajših gozdnih sestojev. Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času tako, da se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu. Država, ki resno jemlje neprecenljiv pomen gozdov, mora dolgoročno urediti financiranje gozdarstva in letno zagotoviti toliko sredstev, kot jih gozdovi potrebujejo, da bodo trajno opravljali ekološko in socialno vlogo, ki je prvotno skrb države. Gozdov ne morejo nadomestiti nikakršni umetni ukrepi. Vrednost splošnokoristnih vlog gozda ocenjujemo v širšem prostoru in na vsakem območju posebej. Prepričani pa smo lahko, da ne bomo nikjer in nikoli naleteli na primer, pri katerem bi bila vrednost splošnokoristnih vlog gozda manjša od njene lesnoproizvodne. Prav zato je država dolžna sofinancirati tisti del vlaganj v gozdove, ki je namenjen zagotavljanju ekološke in socialne vloge gozda. Več v knjigi Naš gozd

Wed, 15. Sep 2021 at 11:42

74 ogledov

Ograje okoli nas
Okoli hiš si pogosto postavimo ograjo, ki naj bo koristna in tudi lepa, pa še cena je pomembna. Priznana arhitektka Živa Deu za to jesen v  Založbi Kmečki glas pripravlja knjigo z naslovom OGRAJE. Prikazala nam bo številne dobre primere  ograj iz različnih materialov in različnih izvedb: lesene, kovinske, betonske, žive meje... Vselej je seveda pomembno, v kakšnem okloju je hiša, ki jo ograja objema. Na sliki je zanimiva sodobna kovinska ograja. Po načinu izdelave kovinske ograje delimo v unikatne, ročno, obrtniško izdelane ograje in v ograje, ki so izdelane strojno v industrijskih obratih. Z razvojem tehnologije so se v izdelovanju ograj kovačem pridružili ključavničarji in drugi mojstri kovinske dejavnosti. Med množico vsakovrstnih ograj, tako starodobnih kot sodobnih, lahko z veseljem opazimo take, ki so po izdelavi zaradi svoje izvirnosti, edinstvenosti in izbranosti še posebej zanimive. (iz knjige Ograje, Živa Deu, Založba Kmečki glas)   Knjige Žive Deu, ki so že v ponudbi  v Založbi Kmečki, glas  si oglejte:  tu. (Zapisala Tanja Žgajnar Novak)

Mon, 23. Aug 2021 at 13:57

244 ogledov

Jabolko v juhi – zakaj pa ne?
Jabolko v juhi – zakaj pa ne? Pozno poleti in v začetku jeseni je odlična juha s koromačem in jabolki. Potrebujemo: 3 velike koromače, 1 jabolko, 1 majhno čebulo, 2 žlici oljčnega olja, sol, mleti poper, 800 ml vode ali jušne osnove Za jabolčne paličice: 1 jabolko, 1 zavitek listnatega testa, 1 rumenjak Priprava: Koromač in eno olupljeno jabolko narežemo na koščke. Čebulo nasekljamo in jo v ponvi na oljčnem olju pražimo. Ko čebula porumeni, dodamo narezan koromač in jabolko. Začinimo s soljo in mletim poprom ter pražimo od 5 do 8 minut. Nato zalijemo z vodo ali jušno osnovo ter kuhamo tako dolgo, da se koromač popolnoma zmehča, približno 15 minut. Med tem časom pripravimo jabolčne paličice. Jabolko narežemo na krhlje, te pa po širini na tanke rezine. Razvijemo listnato testo in ga z nožem narežemo na trakove (široke od  1 do 2 cm), ter jih premažemo s stepenim rumenjakom. Jabolko naložimo na trakove in položimo v plitev pekač ter pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, 10 minut oziroma tako dolgo, da se listnato testo nekoliko dvigne in zlato rjavo zapeče. Kuhan koromač in jabolko s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremasto juho in jo ponudimo v skodelici. Na rob skodelice položimo hrustljavo jabolčno paličico. Več odličnih receptov po letnih časih pa poiščite v knjigi Jedi iz sklede:   

Wed, 18. Aug 2021 at 13:27

246 ogledov

Avgusta v sadovnjaku
Avgusta v sadovnjaku Nekaj napotkov za poletno delo v sadovnjaku: – Visoke temperature in suša: Zalivamo mlade rastline. – Bolezni in škodljivci: Spremljamo dogajanje v sadovnjaku. Po potrebi in po posvetu s strokovnjakom škropimo. – Ne gnojimo več: Od sredine julija dalje ne gnojimo več z dušičnimi gnojili, da bo les do zime dozorel. – Pridelek: Obiramo prve pridelke zgodnjih sort jabolk in hrušk in marelic. – Močni nalivi, toča: Poškodovana drevesa čim prej poškropimo z bakrovimi pripravki. – Nastavimo alkoholne vabe za insekte (s pivom ali vinom). Ne nastavljamo sladkih sokov, ki bi privabili tudi čebele. – Po obiranju češenj, višenj in sliv, drevesa obrežemo. – Izrezovanje bohotivk – korekcijska zelena rez: Ne izrežemo vseh bohotivk naenkrat, ampak jih vsakih nekaj tednov izrežemo nekaj. – Podpiranje vej: Če so stara, visokodebelna drevesa zelo obložena s plodovi, podpremo veje, da se ne odlomijo. – Cepimo drevesa na način okulacija. Več pa v knjigi Moj sadovnjak, Roman Mavec: 

Mon, 16. Aug 2021 at 12:48

241 ogledov

Divja hrana
Dario Cortese je bil mož, ki je nabiral in delil znanje o užitnih divjih rastlinah. Ko to še ni bilo popularno, je promoviral "zdravo življenje" in krepil naše znanje o naravi. Na to temo je napisal kar nekaj knjig; Divja hrana, Sadje, moč naravne hrane, Nekaj divjega, če omenimo le nekatere. Prelistajte knjigo DIVJA HRANA! NAPOLEONOVA SOLATA Z MALO STRAŠNICOV sezoni so Napoleonu pripravili solato iz četrt kilograma stročjega fižola, čebule, nekaj zrn popra in prgišča zeliščne mešanice male strašnice, prave krebuljice, pehtrana, drobnjaka in peteršilja. Dodali so še 6 žlic oljčnega olja, žlico pehtranovega kisa, žlico gorčice, sol, sveže zmlet poper in ščepec sladkorja. Zveni okusno, ni kaj! Knjiga DIVJA HRANA predstavlja 60 najpogostejših in za prehrano pomembnejših užitnih divjih rastlin in plodov, z nasveti o prepoznavanju, nabiranju in pripravi zanimivih okusnih jedi. Divje!

Fri, 13. Aug 2021 at 15:00

2340 ogledov

Ognjičevo mazilo
Kdo ne pozna ognjičevega mazila? Tistega mazila, ki ga uporabimo za rane na otroških kolenih, komolcih in rokah. Pa tudi za ureznine in opekline, ki jih staknemo mimogrede pri kuhi. Dobro mazilo za rane in zdravljenje pomaga koži, da se obnavlja, ohranja prožnost in preprečuje razmnoževanje mikrobov.  Ognjičevo mazilo pospeši celjenje prej omenjenih ran. Pomaga tudi pri suhi koži, ekcemih, podplutbah, preležaninah, izpuščajih, aknah in pleničnih izpuščajih.  Kot osnovo za izdelavo mazila potrebujemo ognjičev macerat (oljni izvleček te rastline). V tem prispevku bomo predstavili hitrejši način izdelave ognjičevega olja. Kadar potrebujemo oljni izvleček hitreje, ga naredimo po postopku, opisanem v nadaljevanju. OGNJIČEV MACERAT na hitro Za približno 500 ml ognjičevega macerata potrebujemo: 50 g suhih cvetnih listov ognjiča in 500 ml dobrega oljčnega olja  Pripravimo vodno kopel. Vanjo stresemo suhe cvetove ognjiča in jih zalijemo z oljčnim oljem. Zmes naj se na majhnem ognju namaka približno pol ure. Paziti moramo, da sestavin ne pregrejemo, saj olje nad 30 stopinjami izgubi nekaj pozitivnih lastnosti, zato ga moramo le rahlo segrevati.Nato ognjičevo olje precedimo skozi gosto cedilo ali krpo in ga shranimo v steklenem kozarcu s pokrovom.  Domače ognjičevo olje je pripravljeno. Sedaj ga lahko  uporabimo za izdelke za nego. Na primer za domače ognjičevo mazilo. DOMAČE OGNJIČEVO MAZILO Za približno 50 ml ognjičevega mazila potrebujemo: 40 g ognjičevega macerata, 5 g kakavovega masla, 2 – 4 g čebeljega voska  Vse sestavine segrevamo v vodni kopeli tako dolgo, da se kakavovo maslo in čebelji vosek stopita. Odstavimo, premešamo in vlijemo v lonček. Počakamo, da se mazilo v lončku ohladi, nato ga zapremo in shranimo.  Ognjičevemu mazilo po želji lahko dodamo nekaj kapljic eteričnega olja sivke.   Domače ognjičevo mazilo je odlična nega za suho in hrapavo kožo. Z njim zdravimo praske in udrgnine. Uporabimo ga pri preleženinah in različnih izpuščajih. Če vam je recept všeč, vas vabimo, da prelistate knjigo avtorja Janka Rodeta, ZELIŠČNI VRT, kjer boste našli veliko informacij o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi. Pripravila: Karmen Gostinčar
Teme
vrtna mlaka komarji vodni vrt

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Rastline zasadimo mi, živali pridejo same