Skrb za zdravje pri novorojenih prežvekovalcih je zelo pomembna, tu se začne preventiva za zdravje živali. Zato je posebnostim pri skrbi za novorojence posvečeno obsežno poglavje v novi knjigi Bolezni goveda in drobnice:

Poglejmo, kaj v knjigi piše o napajanju telet:

Napajanje telet

Prehrana (sestava, količina) in način napajanja zelo pomembno vplivata na zdravstveno stanje in prirast telet. V prvih tednih življenja tele potrebuje vsaj 10 % telesne teže mleka na dan. Tele, ki ima 50 kg, potrebuje vsaj 5 litrov mleka na dan za vzdrževanje, pri nizkih temperaturah okolja in za rast pa potrebuje še kak liter več. V sodobnih raziskavah ugotavljajo ugoden vpliv na prirast in poznejši razvoj telet pri napajanju po volji v prvih 3 do 4 tednih življenja. Od 3. do 5. tedna starosti se količino mleka omeji na 6 litrov na dan, pozneje se jo postopno zmanjšuje. Pomembno je, da so na tak režim napajanja teleta navajena že od rojstva in da mleko pijejo počasi, kar omogoča, da se v siriščniku sproti sesiri.

Mleko za napajanje mora imeti temperaturo 38–39 °C. Prehladno mleko poveča nevarnost za pojav driske oz. prebavnih motenj. Za preprečevanje driske je zelo pomembna tudi higiena posod za napajanje. Pri napajanju z vedri ali steklenicami s cucljem je glavni problem neustrezna higiena cucljev.

Cuclje je težje očistiti kot vedra, zato se tam lahko začnejo nabirati mikrobi, ki lahko potem povzročajo okužbe. Pri individualno nastanjenih teletih se bolezen pogosto širi s slabo očiščenimi vedri za napajanje. Premalo veder za napajanje pomeni pogostejšo uporabo in premalo časa za vmesno čiščenje veder. Najboljše je, če ima vsako tele svoje vedro za napajanje do odstavitve. Po vsaki uporabi je treba vedra in cuclje temeljito oprati.

Mleko zdravljenih krav se velikokrat uporablja za prehrano telet predvsem iz ekonomskih razlogov, saj ni primerno za prodajo, lahko pa nadomesti obrok (manjša poraba zdravega mleka ali mlečnega nadomestka). V mleku zdravljenih krav so ugotovili večje število bakterij,najpogosteje so se pojavljali Streptococcus sp. in Enterobacteriacee (v polovici vzorcev), sledili so Staphylococus sp. in E. coli. V več kot polovici vzorcev so ugotovili ostanke različnih antibiotikov.

Uporaba mleka iz zdravljenih vimenskih četrti lahko povzroči pojav driske pri teletih, ker zaostanki antibiotikov lahko poškodujejo normalno mikrobioto v prebavilih. Podoben učinek lahko povzroči tudi peroralno dajanje antibiotikov teletom, saj do driske lahko pride tudi pri zdravih teletih.

S stališča veterinarske stroke je uporaba mleka zdravljenih krav za napajanje telet neprimerna praksa. Napake pri napajanju, kot so: prenizka temperatura mleka za napajanje, prehitro zaužitje in neustrezna količina mleka glede na potrebe teleta vplivajo na pojav t. i. prehranske driske. Prehranske driske same po sebi ne povzročajo večjih motenj v organizmu, vendar v takih primerih zelo rado pride do komplikacij z mikrobi (patogenimi povzročitelji drisk ali gnilobnimi bakterijami).

Zato so vse napake, storjene pri napajanju telet, ki povzročijo prehranske prebavne motnje, lahko vzrok za povečano število prebavnih obolenj (driske, napenjanje) in slab prirast.