Vreme Naročite se
Godnost tal je zelo pomembna
Žive, zdrave rodovitne zemlje ne morejo nadomestiti nobena sredstva za varstvo rastlin, gnojila, biostimulansi ali vsa nega v poletnem času.
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Sreda, 3. februar 2021 ob 12:44

Odpri galerijo

Obstojna struktura tal ima veliko vlogo tudi pri godnosti tal. Godna tla so živa, zdrava tla, v katerih je pestrost vseh organizmov velika. V njih je veliko korenin, ki pa niso pregnojena.

Ne spreglejte knjige Miše Pušenjak ZEMLJA, NAŠE OSNOVNO ORODJE v kateri boste izvedeli veliko zanimivih informacij o izboljšanju rodovitnosti tal. Prelistate in naročite jo lahko s klikom na naslovnico. Naročila sprejemamo tudi na tel št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. VABLJENI K NAKUPU. 

Osnovni parameter in pogoj za godna tla je živi svet v njih. Poglavitno vlogo imajo bakterije, ki so najbolj pomembne pri povezovanju delcev v stabilne skupke mrvičaste strukture. A prav vsako živo bitje ima pri ustvarjanju godnosti in rodovitnosti tal svojo vlogo.

Vabljeni k ogledu kratkega videoprispevka Miše Pušenjak o pomanjkanju kalcija pri vrtninah.  

Godnost tal dvigujemo tako, da ohranjamo, pospešujemo in povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. S tem ustvarjamo in skrbimo za ugodno strukturo tal, zračnost in pravilno vlažnost tal.

Primerno godnost tal naredimo:

- S pravilno (ne pregloboko, ne preveč agresivno) in pravočasno obdelavo (ne obdelujemo premokrih, presuhih ali zamrznjenih tal).

- Gnojenje naj bo zmerno in seveda izključno z organskimi gnojili.

- V tleh puščamo čim več rastlinskih ostankov, ostankov necvetočih plevelov, zdravih ostankov rastlin, organske zastirke, slame …

- Pester kolobar, v katerega vključujemo čim več rastlin, menjamo rastline z globokim koreninskim sistemom s tistimi s plitkim, še bolje je, da uporabljamo sistem mešanih posevkov čim pogosteje, vsekakor sejemo in zakopavamo rastline za zeleni podor.

- Velik pomen za ugoden in pester sestav mikroflore v tleh ima tudi pravilen pH tal, za katerega skrbimo.

- Zemlja ne sme biti nikoli gola, sejemo torej ves čas, tla prekrivamo in jih tudi pozimi zasejemo s prekrivnimi rastlinami.

Zdaj veste, da so prav vsi ukrepi za zagotavljanje godnosti, rodovitnosti in zdravja tal tisti, ki zagotavljajo, da se bodo rastline v svojem domu dobro počutile in da bodo pravilno prehranjene. S tem zagotovimo, da bodo tudi zdrave.

Ne spreglejte tudi drugih priročnikov Miše Pušenjak. Več o njih izveste s klikom na pasico. Na tej povezavi lahko opravite tudi e-nakup. Naročila sprejemamo tudi na tel št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 2. Mar 2021 at 12:49

110 ogledov

8. marec - DAN ŽENA
Približuje se 8. marec - mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo kar v 100 državah po svetu. Dan, posvečen enakopravnosti žensk, bo še bolj pisan, če boste svojim dragim poleg tradicionalnega cveta podarili tudi lepo in uporabno knjigo.  ZA POSEBEN DAN SMO PRIPRAVILI PRIVLAČEN IZBOR KNJIG: Sladice Alenke Kodele Papirnato cvetje Cvetoče posode Čarobni zeliščni vrt Zelenjavni vrt Jedi z rižem Jedi iz sklede Ta domače testenine Slastno iz korenin Ko zadiši po istrski kuhinji Knjigo preprosto naročite s klikom na izbrani naslov. Naročila sprejemamo tudi po telefonu na številki 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Celoten knjižni program si poglejte na povezavi zalozba.kmeckiglas.com

Mon, 1. Mar 2021 at 14:50

62 ogledov

Ko buča votlo zadoni
Ko zgodaj jeseni listje buč začne rumeneti in se sušiti, na njivah razkrije številne buče, polne semen. Zrela votlo doni, ko potrkamo po njej, in to je očiten znak pridelovalcem za nov korak v pridobivanju olja. Načeloma bi lahko olje pridobili iz zrelih semen vsakršne buče. Pa vendar imajo semena oljnih buč zaradi naravne igre med geni manj čvrsto ovojnico kakor druge buče, zato so primernejša za stiskanje. Semena oljnih buč obdaja zgolj tanka zelena lupinica, so gola, od tod tudi drug izraz zanje – golice. V Sloveniji sta najbolj razširjeni sorti za bučno olje z imenom Gleisdorf(er) in Slovenska golica, slednja je avtohtona slovenska sorta. Na naših tleh sega tradicija pridelave oljnih buč in predelave bučnih semen v olje v sredino 18.stoletja. O tem priča prva stiskalnica, ki je bila ustanovljena na Štajerskem v Framu že leta 1750, katere ustanovitelj je bil Thomas Krainz. Pri tradicionalnem toplem stiskanju semena najprej zmeljejo, nato pražijo in nazadnje stisnejo, da iz njih priteče temno olje bogatega in znanega oreščkastega okusa. Pri novejšem postopku hladnega stiskanja pa semen ne zmeljejo in ne pražijo, ampak stisnejo v olje kar cela. Temperatura v celotnem postopku ne preseže 40 ºC. Hladno stiskano olje je svetlejše, modro ali svetlo zeleno z rdečkastimi odtenki, milejšega okusa in vonja. Bučno olje je ... rdeče ali zeleno? Strokovnjaki so se leta in leta prerekali o barvi bučnega olja. Je zeleno ali rjave barve, morda bolj rdeče? Vse dokler niso odkrili, da je bučno olje glede barve zelo posebno. Značilno barvo mu dajejo klorofilu podobne snovi, vendar je intenzivnost barve močno odvisna od načina pridobivanja olja in od gostote. V kozarcu je bolj temno, rdeče, tanko razlito na krožniku pa zeleno. Pojavu pravimo dikromatizem, ki je posebnost tudi v fiziki. Običajno vse snovi ali raztopine pri različni gostoti dajejo zgolj različno razredčeno eno barvo, ki je torej svetlejša oziroma gostejša. Bučno olje v sebi skriva dve barvi: zeleno in rdečo. Primerjava brave med bučnim in oljčnim oljem: Hranljiva bučna semena in olje Bučna semena vsebujejo okoli 50 odstotkov maščob, zato je povsem razumljivo, da jih je človek grizljal že v pradavnini in si tako popestril ter obogatil prehrano. Večina hranilnih snovi v semenih se pri stiskanju sprosti v olje. Poleg maščob je v semenih nekaj vlaknin in precej ogljikovih hidratov, ki jih v olju razumljivo skoraj ni. Preseneti pa pester izbor mineralov v olju, zlasti cinka, magnezija, mangana, silicija, selena in kalcija, ter vitaminov, predvsem v maščobah topnih A, C, D in večjih količin vitamina E (več tokoferolov) ter nekaj vitaminov iz obsežne skupine B. Obstajajo podatki, da bučna semena pomagajo vitaminu D pri presnovi kalcija v telesu. Čeprav jih je malo, od beljakovin v semenih in olju najdemo dve redki aminokislini: citrulin in kukurbitin. Citrulin pomaga pri nastajanju in izločanju sečnine ter razgrajuje amonijak. Za kukurbitin je dokazano, da uničuje črevesne zajedavce, zlasti trematode. S fitosteroli v olju tudi preprečuje neželeno povečevanje prostate pri moških. Bučno olje je med rastlinskimi olji posebnost, saj izstopa po vsebnosti klorofila, beta karotena ter skvalena in fitosterolov. Fitosteroli okrepijo mišice mehurja ženskam po 40. letu. Študije dokazujejo, da fitosteroli lahko upočasnijo razvoj raka na črevesju, kadar so zanj vzrok kancerogeni dejavniki zaradi neprimernega življenjskega sloga, zlasti prevelikega vnosa predelane hrane, potem raka na dojkah in pri raku prostate. (Vir: Mojca Koman, knjiga Buče in bučne jedi) Odlične recepte za jedi z bučnim, nekaj jih je tudi z bučnim oljem in semeni, prinaša nova knjiga Buče in bučne jedi. Spoznamo  9 najbolj poznanih jedilnih buč pri nas (cuketi, patišonka, čajota, hokaido, sweet dumpig, maslenka, blukuri, sweet mama, muškatna buča). Recepti za jedi so res slastni.                          BUČE IN BUČNE JEDI:  

Fri, 19. Feb 2021 at 13:30

185 ogledov

Poznate Pavlovo?
Pavlova je sladica na osnovi meringe, poimenovana po ruski balerini Ani Pavlovi, ki je bila velika zvezdnica v dvajsetih letih 20. stoletja. Domneva se, da je sladica nastala v čast plesalki bodisi med ali po njenem gostovanju v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Državljanstvo njenega ustvarjalca je že dolga leta vir sporov med obema narodoma.   Pavlova je priljubljena sladica in pomemben del nacionalne kuhinje Avstralije in Nove Zelandije, s preprostim receptom pa ga pogosto postrežejo med prazničnimi in prazničnimi obroki.   Na avstralski strani naj bi kuhar Herbert Sachse leta 1935 v Perth's Esplanade Hotelu ustvaril pavlovo, poimenoval pa jo je hišni upravitelj Harry Nairn, ki je pripomnil, da je "lahka kot Pavlova". Sachse je dejal, da sta ga lastnica Elsie Plowman in Nairn prosila, da naredi nekaj drugačnega in unikatnega. Ne torto ali pito. "Vedno sem obžaloval, da je bila torta iz meringe običajno pretrda in skorjasta, zato sem se lotil ustvarjanja nečesa, kar bi imelo hrustljav vrh in bi se rezalo kot marshmallow," je dejal. "Po enem mesecu preizkušanja in številnih neuspehih, sem ustvaril recepturo, ki je danes pred nami.«   Pavlova ima hrustljavo skorjico in mehko sredico. Ponavadi jo okrasimo s svežim sadjem in stepeno smetano. Kadar se znajde na mizi, zasenči vse ostalo.   Sprejmete izziv in naredite zapeljivo sladico po našem receptu?   PAVLOVA   Za 8 – 12 kosov   Podlaga iz beljakov (meringa): 8 beljakov 300 g sladkorja v prahu 40 g sladkorja v prahu z burbonsko vaniljo 30 g jedilnega škroba 1 žlica kisa   Nadev: 200 g svežih borovnic 300 g svežih malin 300 g svežih jagod 250 ml sladke smetane   2 zavitka vaniljevega sladkorja   Beljakom med stepanjem dodajamo presejani obe vrsti sladkorja in škrob ter na koncu primešamo kis. Ko dobimo trd sneg, ga preložimo ali nabrizgamo na pekač, obložen s papirjem za peko, da dobimo obliko kroga. Podlago sušimo v priprti pečici 8 ur pri 100 °C. Za nadev v kozici razpustimo 150 g borovnic, 150 g malin in 150 g jagod. Preostale jagode narežemo na četrtine. Sladko smetano z vaniljevim sladkorjem stepemo, jo razporedimo po vrhu beljakove podlage in prelijemo z ohlajenim razpuščenim sadjem ter nato obložimo še s svežim sadjem.  Recept smo si izposodili iz knjige MININI CUKRI.  O knjigi Mlada nadarjena avtorica Mina Lavtižar nas spomni, da vsak letni čas prinaša svoje čare in darove, saj je recepte razdelila glede na sestavine, ki so na voljo v določenem delu leta. Na izbiro ponuja kopico domiselnih receptov za sladice, ki jih brez težav pripravijo tudi manj vešči peke. Za ščep okusnih sladkih dobrot, ki zahtevajo nekoliko več spretnosti, pa se vsekakor velja potruditi. Spomladi se lahko poskusite v ustvarjanju jagodne sladice s kokosom, poleti borovničeve torte, jeseni kakijeve pene in pozimi rožičevega peciva. Vsak recept  je obogaten s fotografijo izpod objektiva Neže Reisner. Pripravila: Karmen 

Thu, 18. Feb 2021 at 10:03

229 ogledov

Želite vaše rastline okrepiti po naravni poti?
Zaradi vse bolj spremenljivega vremena ter novih visokorodnih sort, ki so dovzetnejše za bolezni, ima varstvo vrtnin vse večji pomen pri pridelavi zdrave hrane.  Navodilo za pripravo učinkovitega sredstva za krepitev rastlin je le eden izmed številnih uporabnih vrtnarskih nasvetov, ki so na voljo v priročniku Miše Pušenjak NARAVNO VARSTVO VRTNIN.  Ne spreglejte kratkega video prispevka o pripravi izvlečka iz vrbovih vej, ki rastline krepi po naravni poti. Ljubitelji vrtnarjenja na svojih vrtovih še vedno prepogosto uporabljajo kemična sredstva. Navodila in nasveti iz knjige NARAVNO VARSTVO VRTNIN pripomorejo k obilnemu in zdravemu pridelku. Slednji je eden izmed osnovnih dejavnikov pri doseganju dobrega počutja in krepitvi zdravja. Se v vas že poraja želja po prvih setvah in zasaditvah priljubljenih vrtnin? Vrtnarjenje v zgodnjih spomladanskih mesecih preprosto izvedemo v rastlinjakih, toplih gredicah oziroma zaščitenih visokih gredah. Pri tem si pomagajte z izvrstnimi priročniki Založbe Kmečki glas, ki jih lahko polistate in naročite s klikom na spodnje naslove knjig. Rastlinjaki na vrtu Visoke grede in vrtički v posodah Zelenjavni vrt Zeliščni vrt, domača lekarna Vodnik po vrtu Zemlja, naše osnovno orodje. Za naročila in dodatne informacije smo dosegljivi tudi na tel. številki 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si Vrtnarimo skupaj!  Pri nakupu PRIROČNIKOV v vrednosti vsaj 30 EUR vam podarimo 10-odstotni popust. BREZPLAČNO vam podarjamo letak DOBRI IN SLABI SOSEDJE NA VRTU, ki se pri zvedavih vrtnarjih vedno znova izkaže za nepogrešljivega. Spodnjo priponko preprosto natisnite in upoštevajte napisano.   VRTNARITI JE ODLIČNO!   __Dobri_in_slabi_sosedje_vrtnin.pdf

Wed, 3. Feb 2021 at 12:44

1069 ogledov

Godnost tal je zelo pomembna
Obstojna struktura tal ima veliko vlogo tudi pri godnosti tal. Godna tla so živa, zdrava tla, v katerih je pestrost vseh organizmov velika. V njih je veliko korenin, ki pa niso pregnojena. Ne spreglejte knjige Miše Pušenjak ZEMLJA, NAŠE OSNOVNO ORODJE v kateri boste izvedeli veliko zanimivih informacij o izboljšanju rodovitnosti tal. Prelistate in naročite jo lahko s klikom na naslovnico. Naročila sprejemamo tudi na tel št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. VABLJENI K NAKUPU.  Osnovni parameter in pogoj za godna tla je živi svet v njih. Poglavitno vlogo imajo bakterije, ki so najbolj pomembne pri povezovanju delcev v stabilne skupke mrvičaste strukture. A prav vsako živo bitje ima pri ustvarjanju godnosti in rodovitnosti tal svojo vlogo. Vabljeni k ogledu kratkega videoprispevka Miše Pušenjak o pomanjkanju kalcija pri vrtninah.   Godnost tal dvigujemo tako, da ohranjamo, pospešujemo in povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. S tem ustvarjamo in skrbimo za ugodno strukturo tal, zračnost in pravilno vlažnost tal. Primerno godnost tal naredimo: - S pravilno (ne pregloboko, ne preveč agresivno) in pravočasno obdelavo (ne obdelujemo premokrih, presuhih ali zamrznjenih tal). - Gnojenje naj bo zmerno in seveda izključno z organskimi gnojili. - V tleh puščamo čim več rastlinskih ostankov, ostankov necvetočih plevelov, zdravih ostankov rastlin, organske zastirke, slame … - Pester kolobar, v katerega vključujemo čim več rastlin, menjamo rastline z globokim koreninskim sistemom s tistimi s plitkim, še bolje je, da uporabljamo sistem mešanih posevkov čim pogosteje, vsekakor sejemo in zakopavamo rastline za zeleni podor. - Velik pomen za ugoden in pester sestav mikroflore v tleh ima tudi pravilen pH tal, za katerega skrbimo. - Zemlja ne sme biti nikoli gola, sejemo torej ves čas, tla prekrivamo in jih tudi pozimi zasejemo s prekrivnimi rastlinami. Zdaj veste, da so prav vsi ukrepi za zagotavljanje godnosti, rodovitnosti in zdravja tal tisti, ki zagotavljajo, da se bodo rastline v svojem domu dobro počutile in da bodo pravilno prehranjene. S tem zagotovimo, da bodo tudi zdrave. Ne spreglejte tudi drugih priročnikov Miše Pušenjak. Več o njih izveste s klikom na pasico. Na tej povezavi lahko opravite tudi e-nakup. Naročila sprejemamo tudi na tel št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si.

Fri, 29. Jan 2021 at 08:54

255 ogledov

Sladke vrtnice z jabolki
Iz jabolk in listnatega testa lahko na čisto preprost način naredimo čudovito sladico. Z njo bomo razveselili celo družino! Sladke vrtnice z jabolki imajo božanski okus in se lahko kosajo s katerokoli drugo sladico.  Sladke vrtnice z jabolki 500 g listnatega testa   Nadev: 4 rdeča jabolka srednje velikosti, sok pol limone, 100 g kremnega sira, 50 g sladkorja, malo mletega cimeta   Jabolka dobro operemo in narežemo na tanke rezine. Pokapamo jih z limoninim sokom in damo za 1 minuto v mikrovalovno pečico na 650 W, da postanejo rezine prožne. Sladkor in cimet dobro premešamo.   Testo razvaljamo na debelino 2 mm v obliki pravokotnika in narežemo na 4–5 cm široke trakove. Vsak trak tanko premažemo s kremnim sirom ter potresemo z mešanico sladkorja in cimeta. Na polovico traku polagamo rezine jabolk tako, da se prekrivajo in je zunanji del jabolka z olupkom na zunanji strani testa ter sega malo čez testo. Prazno polovico prepognemo in pokrijemo jabolčne rezine. Testo nadevano z jabolčnimi rezinami, zvijemo v rolo in ko je primerne velikosti, odrežemo in položimo v model za mafine. Pečemo 15–20 minut na 180 °C. Ko so vrtnice pečene, jih narahlo potresemo s sladkorjem. Postrežemo lahko tople ali hladne. Recept je iz velike knjige o peki Sladice Alenke Kodele, ki je izšla v založbi Kmečki glas.  Prepričani smo, da vam bo knjiga všeč. Prelistajte jo! Pripravila: Karmen
Teme
Zemlja Tla godnost RODOVITNOST

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Godnost tal je zelo pomembna