Te čudovite istrske mineštre ni težko pripraviti. Istrani so jo pogosto kuhali poleti, ko dozorita mlada koruza in mladi fižol – bobič. Obstajajo tudi recepti s prehitevalnega pasu, vendar mi ne bomo ubirali bližnjic. Če imate mladi fižol, ga ni treba namakati, sicer pa ga le namočite čez noč.
BOBIČI
Za 10 oseb potrebujemo:1 kg fižola, 1,2 kg mlade koruze, 10 krompirjev, 6 korenčkov, 5 zrelih paradižnikov ali 1 pločevinko mezge, 1 pršutovo kost ali kakšen drug kos suhe,lahko tudi prekajene svinjine, oljčno olje, sol in poper, 1 lovorov list, 1 glavico česna, šopek peteršilja
Fižol zalijemo z vodo in kozico postavimo na kuhališče. Ko voda zavre, jo odlijemo, dodamo lovorov list in kuhamo naprej, vendar fižola ne skuhamo do konca.
V primerno veliki posodi ali kotličku na oljčnem olju prepražimo česen – pazimo, da se nam ne zažge – in peteršilj. Nato dodamo skoraj skuhan fižol s tekočino vred. Dodamo še mlado koruzo, lahko iz konzerve, cel olupljen krompir, da ga na koncu lažje najdemo in pretlačimo, na kocke narezane korenčke in na koščke narezane zrele paradižnike ali pa mezgo in zalijemo s približno dvema litroma vode – ne sme biti pregosto in ne preredko.
Bobiči bodo seveda pravi le, če vanje stopi prašič. Stopi pa seveda z nogo. Torej, v lonec damo kuhat še pršutovo kost, ki naj bo vredna svojega imena. Kuhamo od 2 do 3 ure, mineštra naj ves čas rahlo vre.
Ko je jed skuhana, vzamemo iz nje krompir, ga pretlačimo z vilicami in jo z njim zgostimo. Vzamemo tudi pršutovo kost in z nje oberemo vse koščke mesa, ki so še ostali na kosti. Šele tedaj preverimo slanost in po potrebi mineštro dosolimo in poporamo. Pomešamo, ponudimo še vročo, na krožniku naj si jo vsak sam zabeli z oljčnim oljem.
V antičnem Rimu so bile stročnice tako spoštovane, da so si najpomembnejše mestne družine nadele ime, da, po fižolu oziroma stročnicah. Lentulus, Piso, Cicero in Fabius ...
Več v knjigi Kuhajmo z ognjem: