Vsi večji gozdni posestniki morajo imeti za gozdno posest svoj gozdnogojitveni načrt, s katerim si zagotavljajo trajnost donosov lesa ter načrtujejo izvedbo potrebnih gojitvenih in varstvenih del. V gozdu, na območju za katerega se izdeluje gozdnogojitveni načrt, se srečata gozdarski strokovnjak javne gozdarske službe kot načrtovalec in usmerjevalec razvoja gozdov (ki morajo trajno opravljati večnamensko vlogo – to je interes države) in lastniki gozda s svojimi življenjskimi potrebami, željami pa tudi stiskami kot izvajalci vseh potrebnih načrtovanih del v svojih gozdovih. Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda. Že pri načrtovanju, še bolj pa pri izvedbi gozdnogojitvenih načrtov od obnove, nege, varstva in poseka se v zasebnih gozdovih v Sloveniji srečujemo s številnimi težavami. Medtem ko je realizacija poseka pri vrednejših sortimentih (iglavci) zadovoljiva, močno zaostajajo za potrebami redčenja mlajših gozdnih sestojev. Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času tako, da se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu. Država, ki resno jemlje neprecenljiv pomen gozdov, mora dolgoročno urediti financiranje gozdarstva in letno zagotoviti toliko sredstev, kot jih gozdovi potrebujejo, da bodo trajno opravljali ekološko in socialno vlogo, ki je prvotno skrb države. Gozdov ne morejo nadomestiti nikakršni umetni ukrepi. Vrednost splošnokoristnih vlog gozda ocenjujemo v širšem prostoru in na vsakem območju posebej. Prepričani pa smo lahko, da ne bomo nikjer in nikoli naleteli na primer, pri katerem bi bila vrednost splošnokoristnih vlog gozda manjša od njene lesnoproizvodne. Prav zato je država dolžna sofinancirati tisti del vlaganj v gozdove, ki je namenjen zagotavljanju ekološke in socialne vloge gozda. Več v knjigi Naš gozd

Okoli hiš si pogosto postavimo ograjo, ki naj bo koristna in tudi lepa, pa še cena je pomembna. Priznana arhitektka Živa Deu za to jesen v  Založbi Kmečki glas pripravlja knjigo z naslovom OGRAJE. Prikazala nam bo številne dobre primere  ograj iz različnih materialov in različnih izvedb: lesene, kovinske, betonske, žive meje... Vselej je seveda pomembno, v kakšnem okloju je hiša, ki jo ograja objema. Na sliki je zanimiva sodobna kovinska ograja. Po načinu izdelave kovinske ograje delimo v unikatne, ročno, obrtniško izdelane ograje in v ograje, ki so izdelane strojno v industrijskih obratih. Z razvojem tehnologije so se v izdelovanju ograj kovačem pridružili ključavničarji in drugi mojstri kovinske dejavnosti. Med množico vsakovrstnih ograj, tako starodobnih kot sodobnih, lahko z veseljem opazimo take, ki so po izdelavi zaradi svoje izvirnosti, edinstvenosti in izbranosti še posebej zanimive. (iz knjige Ograje, Živa Deu, Založba Kmečki glas)   Knjige Žive Deu, ki so že v ponudbi  v Založbi Kmečki, glas  si oglejte:  tu. (Zapisala Tanja Žgajnar Novak)

Jabolko v juhi – zakaj pa ne? Pozno poleti in v začetku jeseni je odlična juha s koromačem in jabolki. Potrebujemo: 3 velike koromače, 1 jabolko, 1 majhno čebulo, 2 žlici oljčnega olja, sol, mleti poper, 800 ml vode ali jušne osnove Za jabolčne paličice: 1 jabolko, 1 zavitek listnatega testa, 1 rumenjak Priprava: Koromač in eno olupljeno jabolko narežemo na koščke. Čebulo nasekljamo in jo v ponvi na oljčnem olju pražimo. Ko čebula porumeni, dodamo narezan koromač in jabolko. Začinimo s soljo in mletim poprom ter pražimo od 5 do 8 minut. Nato zalijemo z vodo ali jušno osnovo ter kuhamo tako dolgo, da se koromač popolnoma zmehča, približno 15 minut. Med tem časom pripravimo jabolčne paličice. Jabolko narežemo na krhlje, te pa po širini na tanke rezine. Razvijemo listnato testo in ga z nožem narežemo na trakove (široke od  1 do 2 cm), ter jih premažemo s stepenim rumenjakom. Jabolko naložimo na trakove in položimo v plitev pekač ter pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, 10 minut oziroma tako dolgo, da se listnato testo nekoliko dvigne in zlato rjavo zapeče. Kuhan koromač in jabolko s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremasto juho in jo ponudimo v skodelici. Na rob skodelice položimo hrustljavo jabolčno paličico. Več odličnih receptov po letnih časih pa poiščite v knjigi Jedi iz sklede:   

Avgusta v sadovnjaku Nekaj napotkov za poletno delo v sadovnjaku: – Visoke temperature in suša: Zalivamo mlade rastline. – Bolezni in škodljivci: Spremljamo dogajanje v sadovnjaku. Po potrebi in po posvetu s strokovnjakom škropimo. – Ne gnojimo več: Od sredine julija dalje ne gnojimo več z dušičnimi gnojili, da bo les do zime dozorel. – Pridelek: Obiramo prve pridelke zgodnjih sort jabolk in hrušk in marelic. – Močni nalivi, toča: Poškodovana drevesa čim prej poškropimo z bakrovimi pripravki. – Nastavimo alkoholne vabe za insekte (s pivom ali vinom). Ne nastavljamo sladkih sokov, ki bi privabili tudi čebele. – Po obiranju češenj, višenj in sliv, drevesa obrežemo. – Izrezovanje bohotivk – korekcijska zelena rez: Ne izrežemo vseh bohotivk naenkrat, ampak jih vsakih nekaj tednov izrežemo nekaj. – Podpiranje vej: Če so stara, visokodebelna drevesa zelo obložena s plodovi, podpremo veje, da se ne odlomijo. – Cepimo drevesa na način okulacija. Več pa v knjigi Moj sadovnjak, Roman Mavec: 

Dario Cortese je bil mož, ki je nabiral in delil znanje o užitnih divjih rastlinah. Ko to še ni bilo popularno, je promoviral "zdravo življenje" in krepil naše znanje o naravi. Na to temo je napisal kar nekaj knjig; Divja hrana, Sadje, moč naravne hrane, Nekaj divjega, če omenimo le nekatere. Prelistajte knjigo DIVJA HRANA! NAPOLEONOVA SOLATA Z MALO STRAŠNICOV sezoni so Napoleonu pripravili solato iz četrt kilograma stročjega fižola, čebule, nekaj zrn popra in prgišča zeliščne mešanice male strašnice, prave krebuljice, pehtrana, drobnjaka in peteršilja. Dodali so še 6 žlic oljčnega olja, žlico pehtranovega kisa, žlico gorčice, sol, sveže zmlet poper in ščepec sladkorja. Zveni okusno, ni kaj! Knjiga DIVJA HRANA predstavlja 60 najpogostejših in za prehrano pomembnejših užitnih divjih rastlin in plodov, z nasveti o prepoznavanju, nabiranju in pripravi zanimivih okusnih jedi. Divje!

Kdo ne pozna ognjičevega mazila? Tistega mazila, ki ga uporabimo za rane na otroških kolenih, komolcih in rokah. Pa tudi za ureznine in opekline, ki jih staknemo mimogrede pri kuhi. Dobro mazilo za rane in zdravljenje pomaga koži, da se obnavlja, ohranja prožnost in preprečuje razmnoževanje mikrobov.  Ognjičevo mazilo pospeši celjenje prej omenjenih ran. Pomaga tudi pri suhi koži, ekcemih, podplutbah, preležaninah, izpuščajih, aknah in pleničnih izpuščajih.  Kot osnovo za izdelavo mazila potrebujemo ognjičev macerat (oljni izvleček te rastline). V tem prispevku bomo predstavili hitrejši način izdelave ognjičevega olja. Kadar potrebujemo oljni izvleček hitreje, ga naredimo po postopku, opisanem v nadaljevanju. OGNJIČEV MACERAT na hitro Za približno 500 ml ognjičevega macerata potrebujemo: 50 g suhih cvetnih listov ognjiča in 500 ml dobrega oljčnega olja  Pripravimo vodno kopel. Vanjo stresemo suhe cvetove ognjiča in jih zalijemo z oljčnim oljem. Zmes naj se na majhnem ognju namaka približno pol ure. Paziti moramo, da sestavin ne pregrejemo, saj olje nad 30 stopinjami izgubi nekaj pozitivnih lastnosti, zato ga moramo le rahlo segrevati.Nato ognjičevo olje precedimo skozi gosto cedilo ali krpo in ga shranimo v steklenem kozarcu s pokrovom.  Domače ognjičevo olje je pripravljeno. Sedaj ga lahko  uporabimo za izdelke za nego. Na primer za domače ognjičevo mazilo. DOMAČE OGNJIČEVO MAZILO Za približno 50 ml ognjičevega mazila potrebujemo: 40 g ognjičevega macerata, 5 g kakavovega masla, 2 – 4 g čebeljega voska  Vse sestavine segrevamo v vodni kopeli tako dolgo, da se kakavovo maslo in čebelji vosek stopita. Odstavimo, premešamo in vlijemo v lonček. Počakamo, da se mazilo v lončku ohladi, nato ga zapremo in shranimo.  Ognjičevemu mazilo po želji lahko dodamo nekaj kapljic eteričnega olja sivke.   Domače ognjičevo mazilo je odlična nega za suho in hrapavo kožo. Z njim zdravimo praske in udrgnine. Uporabimo ga pri preleženinah in različnih izpuščajih. Če vam je recept všeč, vas vabimo, da prelistate knjigo avtorja Janka Rodeta, ZELIŠČNI VRT, kjer boste našli veliko informacij o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi. Pripravila: Karmen Gostinčar