Vreme Naročite se
Imate zamaščena jetra?
Jetra so največja kemična tovarna človeškega organizma in največji razstrupljevalec našega telesa.
ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Četrtek, 6. januar 2022 ob 13:06

Odpri galerijo

Imate zamaščena jetra?

Jetra so največja kemična tovarna človeškega organizma in največji razstrupljevalec našega telesa.

O zamaščenih jetrih govorimo, kadar maščobe presežejo pet odstotkov teže jeter. Maščobe se nabirajo v jetrnih celicah in ovirajo njihovo delovanje.

Bolezen je povezana z metabolnim sindromom, ki je posledica sodobnega nezdravega načina življenja in vključuje še centralno debelost, sladkorno bolezen, zvišane krvne maščobe in zvišan krvni tlak.

Zato je za preprečevanje in zdravljenje te bolezni najpomembnejši zdrav življenjski slog: zdrava uravnotežena prehrana, redna vsakodnevna telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač.

Vse to je povezano z našimi novoletnimi zaobljubami za zdravo življenje.

Super zimske recepte za zdravo hrano s korenovkami in gomoljnicami: peso, sladkim krompirjem, korenčkom, pastinjakom, hrenom, koromačem, zeleno, kolerabo, repo, črno redkvijo poiščite v knjigi: SLASTNO IZ KORENIN (kliknite na naslov za ogled in nakup knjige).

 Za pokušino ponujamo recept iz knjige za juho s peso, ki je res slastna:

Pesna juha

Sestavine (za 4 osebe): 500 g pese, 2 korenčka, 200 g krompirja, 2 žlici oljčnega olja, 1 čebula, 2 stroka česna, 750 ml zelenjavne jušne osnove, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, 3 lovorovi listi, ½ žličke suhega timijana, sol in poper, kisla smetana (1 žlica na krožnik)

Priprava: Začnemo s pripravo zelenjave: peso, krompir in korenček olupimo ter narežemo na približno enako velike kose. Čebulo olupimo in sesekljamo na drobne kocke. V večji kozici segrejemo oljčno olje in na njem od 2 do 3 minute pražimo sesekljano čebulo. Dodamo strti česen in pražimo, da zadiši, nato dodamo še pripravljeno zelenjavo. Pražimo 5 minut, vmes večkrat premešamo. Prilijemo zelenjavno jušno osnovo, dodamo začimbe: lovorove liste, timijan in paradižnikov koncentrat. Po potrebi dosolimo in popopramo. Ko juha zavre, kozico pokrijemo in pustimo, naj juha rahlo vre 30 minut. Iz juhe vzamemo lovorove liste. Zmeljemo jo s paličnim mešalnikom ali v blenderju in ponudimo s kislo smetano.

 

 P. s. : Priporočljivo je, da svojega družinskega zdravnika prosimo za preventivni ultrazvočni pregled trebuha na vsakih nekaj let.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Aug 2022 at 08:44

227 ogledov

Poletje in hidrolati
Poletje in hidrolati Hidrolat ali cvetna voda je nežna aromatična tekočina, ki jo dobimo s parno destilacijo različnega naravnega rastlinskega materiala. Po vonju in lastnostih hidrolati delujejo podobno kot eterična olja, vendar so bolj blagi. Najbolj pogosta uporaba je kot tonik za kožo, saj jo hidrolat prijetno osveži in navlaži. Čiščenje kože in nanos vlage pred uporabo kreme ali olja na kožo je potreben, saj se tako kožne pore razširijo in so učinki kreme ali olja boljši. Vsi procesi nastajanja novih celic, regeneracije in sprejemanja hranil se namreč dogajajo v podkožju. Če je povrhnjica suha, negovalni izdelek ne more prodreti dovolj globoko. S pomočjo hidrolata pa vaš kozmetični izdelek lahko prodre v globje plasti kože in kožo bolje nahrani, hkrati pa je poraba kreme manjša. Hidrolati pa se poleg za nego kože uporabljajo še v številne druge namene. Poleti se z njimi popršimo in hladimo, negujemo lase, odganjamo mrčes, jih uporabljamo v kulinariki. Idealni so za vse, ki se šele začenjajo ukvarjati z aromaterapijo. Več o mediteranskih zeliščih, pripravi čajev, jedi, hidrolatov in drugih pripravkov pa preberite v knjigi Mediteranska zelišča:

Wed, 3. Aug 2022 at 07:58

259 ogledov

Milna sadna tortica
Mila nam dajejo veliko možnosti ustvarjanja. Preizkusimo lahko tudi oblike, ki si jih izposodimo v kulinariki. Slaščice so še posebej mikavne. Za eno milno tortico potrebujemo: 100g belega mila za vlivanje, 50 g prozornega mila za vlivanje, po 1-2 kapljici rdeče in vijolične barve, 20 kapljic parfumskega olja malina, milne borovnice in maline za okras Raztopimo tretjino belega mila za vlivanje. Vlijemo ga za prst visoko v ovalni kalup, poškropimo z alkoholom in počakamo, da se nekoliko strdi. Medtem raztopimo 20 g prosojnega mila, ga obarvamo z rdečo barvo in odišavimo. Milo v kalupu poškropimo s čistim alkoholom in ga v tanki plasti prelijemo z rdečim milo. Znova poškropimo z alkoholom in počakamo, da se tudi ta plast nekoliko strdi. Ponovimo še enkrat z belim milom in prosojnim milom, ki ga obarvamo z vijolično barvo. Zadnja plast naj bo še preostalo belo milo. Počakamo, da se zadnja plast tudi nekoliko strdi. Medtem raztopimo preostalo prosojno milo. Na milo v kalupu nadevamo milne maline in borovnice. Vsako jagodo prelijemo z malo prosojnega mila in jo tako pritrdimo na milo.   Na koncu milo znova poškropimo s čistim alkoholom in počakamo, da se popolnoma ohladi in strdi. Nato ga vzamemo iz kalupa in shranimo. Recept je iz knjige ČUDOVITI SVET MIL, avtorice Karmen Gostinčar, ki bo v naši založbi izšla sredi avgusta. Potešite svojo radovednost in prelistajte knjigo: KLIK

Tue, 26. Jul 2022 at 11:00

1088 ogledov

Ognjičevo milo
7 razlogov zakaj ima naša koža rada ognjičevo milo: Zavira staranje: ognjič pomaga zavirati staranje kože in ji daje sijaj. Vlaži kožo: ognjič pomaga zadržati vlago v koži. Pospešuje celjenje: ognjič lahko pospeši celjenje manjših opeklin, ran in poškodb. Zmanjšuje vnetje: ognjič blaži vnetje in pospeši celjenje. Pomaga pri aknah: ognjič lahko ustavi vnetja in zmanjša otekanje mozoljev. Blaži kronične kožne bolezni: ognjič lahko pomaga in blaži težave pri ekcemu, luskavici in drugih kroničnih kožnih okužbah. Obnavlja celice: aktivne sestavine v ognjiču, kot so jod, karoten in mangan, spodbujajo nastanek kože in pospešijo proces celjenja. OGNJIČEVO MILO za vsak dan Za dve sto gramski mili potrebujemo: 200 g mila za vlivanje s tremi masli (kakavovo, karitejevo in mangovo maslo), pest cvetnih listkov ognjiča in 10 - 20 kapljic eteričnega olja sivke Milo za vlivanje stopimo. Dodamo cvetne listke ognjiča in eterično olje sivke. Dobro premešamo, vlijemo v kalup in počakamo, da se mili popolnoma ohladita in strdita. Nato ju vzamemo iz kalupa in, če želimo, lahko takoj uporabimo. Vsem ljubiteljem naravnih mil priporočamo novo knjigo z naslovom ČUDOVITI SVET MIL, ki bo v naši založbi izšla 20. avgusta 2022. Prelistate jo lahko TUKAJ.

Mon, 18. Jul 2022 at 11:47

897 ogledov

Visoke grede poleti
Visoka greda poleti Na visoki gredi je namakanje najpomembnejše delo. Ne dovolite, da bi ostajala prazna mesta po pobranih vrtninah. Če porežemo solato, takoj posadimo nove sadike. Če zmanjka ideje, kaj bi posejali ali posadili, pa prazna mesta prekrijte s pokošeno travo. Na visokih gredah imajo sadike prednost pred sejanjem. V juliju sicer lahko sejete in sadite skoraj večino vrtnin: solato, endivijo, radič, zelje, stročji fižol, korenček, peteršilj, rdečo peso, podzemno kolerabo, črno redkev, proti koncu meseca tudi kitajski kapus, pak choi in druge azijske zelenjadnice. Prav tako lahko v drugi polovici meseca ljubitelji motovilca še prvič posejete to priljubljeno vrtnino. A sama ga na visoko gredo ne bi sejala, vzgojila bi sadike. Pri visokih temperaturah namreč slabo kali. Če pa ga posejete v lončke, setev postavite pod balkon in redno zalivate, boste uspešnejši. Prav tako lahko zdaj vzgojite sadike blitve za prezimovanje. Čeprav prezimi tudi spomladi sajena. Sama bi zagotovo še enkrat posejala tudi grmičaste bučke in kumare. Stare, spomladi sejane, so že utrujene, napadajo jih bolezni in njihov pridelek ni več kakovosten. Grmičaste bučke so se tudi preveč razbohotile in zavzele preveč prostora….. Več pa v novi knjigi VRTNARIMO Z MIŠO PUŠENJAK:

Thu, 7. Jul 2022 at 08:47

374 ogledov

Savina Dreu že 35 let ureja knjige v Založbi Kmečki glas
Uredica Savina Dreu v Kmečkem glasu že 35 let ureja strokovne in poljudno strokovne knjige. V teh letih se je nabralo kar 144 novih knjižnih naslovov (mnogi pa so doživeli ponatise in dopolnjene izdaje). Urednikovanje  pomeni tudi sodelovanje z mnogimi avtorji (profesorji, kmetijski svetovalci, botaniki, biologi, kulinarični strokovnjaki, etnologi....). Iskanje novih idej in avtorjev za zanimive knjižne naslove in delo z njimi in drugimi sodelaci (oblikovalci, lektorji, tržniki) je Savinino veselje in služba hkrati. Težko bi izbrali najboljše naslove, ki jih je uredila, a nekaj smo ji jih natisnili na jubilejno majico, ki jo je z veseljem oblekla (Gospodarjenje z gozdom, Od čebele do medu, Čebelarjenje za vsakogar, Oljka, Spoznajmo vino, Sivka, Zelišča z gore, Štruklji, Apiterapija, Olja, Jagodičje, Botanični vrt, Semenarstvo, Naravno varstvo vrtnin, Reja ovc in koz, Obnova stanovanjskih stavb, Pletarski priročnik ...). Direktor Tevž Tavčar se je v imenu vseh Savini zahvalil za dosedanje dosežke ter pohvalil njeno srčnost in strast do dobrih knjig. Savina pa nas je vse  pogostila in pripravila toliko zanimivih pit, kišev, solat za poletne dni, da se bomo tega prijetnega druženja še dolgo spominjali. Naše in Savinine dobre knjige pa še naprej spremljajte: https://zalozba.kmeckiglas.com/

Wed, 6. Jul 2022 at 08:01

493 ogledov

Rastlinjak v vročem poletju
Rastlinjak v vročem poletju Vročina v rastlinjaku  povzroča lahko tudi težave, zato naj bodo rastlinjaki zasenčeni in povsem odprti podnevi in ponoči. Zastirka zaustavlja rast plevelov in senči zemljo,  mikroorganizmi in koreninski sistem normalno delujejo. Preprečuje pa tudi izhlapevanje vode. Namakamo globoko, da ohranimo globok koreninski sistem. Ko pa postane res vroče, namakamo vsak dan z manjšimi količinami vode. Tako preprečimo, da bi rastlinam vode kdaj zmanjkalo. Prekinitve z vodo povzročijo pomanjkanje kalcija v plodovih vrtnin. Kalcij je gradnik celičnih sten, zato se njegovo pomanjkanje hitro pozna z njihovim razpadom, to pa povzroči trohnenje tkiva. Črne lise na spodnjem delu plodov, črni listni robovi, sivi obroči v glavi zelja, čebuli… vse to je pogosto posledica pomanjkanja kalcija. Mnogi menijo, da bo nekaj jajčnih lupin v jamico za sajenje plodovk to rešilo. Kalcij je hranilo, ki po rastlini potuje z vodo. Če lahko čez listne reže izhlapeva normalno, tudi težav s kalcijem ni. Pri visokih temperaturah pa rastlina reže zapre. S tem je prekinjen tudi vodni stolpec, zato je omejen tudi dostop kalcija do konic rastlin, torej do plodov, listov. Poleti je torej potrebno omiliti temperaturo, zato je zame tako pomembno zračenje tudi na bokih rastlinjaka. Nujno postaja tudi senčenje. Če rastlini zaradi neprimernega načina namakanja zmanjka vode, se dotok kalcija prekine. Torej je redno in zadostno namakanje pomembna preventiva pred nastankom težav s kalcijem. Pomagate si lahko tudi tako, da so tla vedno pokrita, da je izhlapevanje vode manjše. Zelo pomembno je tudi gnojenje. Rastline, ki imajo na razpolago preveč dušika, potrebujejo več vode. Zato so celice velike, celične stene pa tanjše, pomanjkanje kalcija se pozna hitreje. Ko opazimo prve zanke na plodovih, gnojenje v tla ne bo več pomagalo. Kalcij moramo dostaviti tja, kjer ga manjka, to je v plodove. Zato uporabljamo listna gnojila. Med domačimi gnojili so to namočene koprive ali razredčeno mleko. A začnite s tem škropiti rastline takoj, ko se temperature dvignejo nad 30 °C v razmakih 7 do 14 dni.  V zadnjih letih je tudi veliko več pritožb, da paradižnik ne zori, vrh ploda ostaja zelen in trd ali pa ima trde bele delce v plodu. Gre za pomanjkanje kalija. Pogosto je pogojeno tudi s tem, da uporabljamo preveč kalcija, najpogosteje pa je vzrok preveč fosforja v povezavi z visokimi temperaturami. Zato ne smete pretiravati z organskimi gnojili, svetujem le 1 do 1,5 l/m2 gnoja, komposta le 10 l/m2, obojemu dodajte 20 dag/10 m2 kalijevega sulfata. Predvsem pa je pomembno, da so korenine na hladnem (zastirka in voda), senčenje rastlin in uravnovešeno gnojenje. Da ne bo koga zamikalo k pretiravanju s kalijem, naj povem, da sta kalij in kalcij antagonista. Če je kalcija preveč, bodo težave s kalijem in obratno. Torej je uravnoteženo gnojenje tisto, ki pomembno prispeva k zmanjšanju težav. Kalij je osnovni element odpornosti rastlin. Če v poletni vročini rastlinam primanjkuje kalija, bodo ob prvem dežju zbolele. Če je kalija premalo, bo tudi okus plodov slabši, saj kalij prispeva k tvorjenju sladkorjev, torej okusa, in tudi sušo bodo rastline, ki niso primerno preskrbljene s kalijem, trpele veliko bolj. Če je paradižnik prerasel rastlinjak, ga v drugi polovici julija že lahko prikrajšate. Ko je dan dolg, bo namreč pognal veliko zalistnikov, v drugi polovici meseca pa se rast umiri. Skoraj vse o zelenjavnem vrtu najdete v novi knjigi:
Teme
zamaščena jetra bolezni jeter zdrava hrana

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Imate zamaščena jetra?