Odličen domač kruh lahko naredite tudi brez kvasa. Recept, ki vam ga predstavljamo danes, smo si izposodili iz knjige KRUH BREZ KVASA, ki bo naslednji mesec izšla v Založbi Kmečki glas. OVSENI KRUH Z MEDOM Za en hlebec kruha potrebujete: 120 g ovsenih kosmičev, 240 g pirine moke, 1 zavitek vinskega kamna (Stopite vinski kamen v žlički tople vode in ga pustite 5 minut.), 3 g soli, 150 g navadnega jogurta, 1 jajce, 2 žlički oljčnega olja, 180 g  mleka, 2 žlički medu    Kruh naredite po tem postopku:  Na ponvi rahlo prepražite ovsene kosmiče in jih ohladite. Vključite pečico, da se segreje na 180 stopinj. V eni posodi zmešajte vse suhe sestavine. V drugi posodi zmešajte vse mokre sestavine, mleka na začetku dodajte malo manj, dodajali ga boste po potrebi. Vse mokre sestavine z metlico dobro premešajte, da bo jajce razžvrkljano. Mokre sestavine dodajte k suhim in premešajte. Maso dajte v pomaščen model in jo pustite počivati približno 20 minut. Kruh prestavite v pečico in pecite približno 40 do 45 minut. V knjigi KRUH BREZ KVASA boste našli več kot 60 receptov za peko odličnega kruha brez kvasa (z drožmi, vinskim kamnom, sodo...).Vsebuje pa tudi kar nekaj izvirnih idej, kako porabiti star kruh. Za ogled ponudbe in prednaročilo: 20 EUR (redna cena bo 27 EUR) kliknite na naslovnico:

Najprej se dodobra najejmo svežih, nato pa poskrbimo, da jih shranimo tudi za tisti del leta, ko ni njihov čas.   Iz jagod lahko naredimo odlične kompote, sokove, marmelade in še bi lahko naštevali.  V knjigi Domača shramba najdete pester izbor sezonskih receptov za sadje, zelenjavo in drugih živil.   Najprej se posladkajmo z jagodami:   Sok iz jagod in rabarbare   Za 3,5 litra soka: 4 kg vrtnih ali gozdnih jagod 1 kg sočnih stebel rabarbare 0,5 kg sladkorja   Jagode previdno prelijemo z mrzlo vodo, jih odcedimo, posujemo s sladkorjem ter dodamo na koščke narezana in olupljena stebla rabarbare. Posebno aromo ima sok iz gozdnih jagod, rabarbara pa poudari kisel okus. Sok sočimo neposredno v vroče steklenice, ki jih takoj zapremo.   Jagodov kompot   2 kg vrtnih ali gozdnih jagod 0,5 kg sladkorja 400 ml vode 100 ml limonovega soka   Jagode pripravimo za vlaganje takoj po nabiranju. Na hitro jih oplaknemo pod tekočo vodo in dobro odcedimo. Vodo in sladkor zavremo, dodamo jagode in kuhamo 15 minut. Nato dolijemo limonov sok in vroč kompot naložimo v segrete kozarce ter takoj zapremo s kovinskimi pokrovčki. Tako pripravljen kompot uporabimo za pecivo, narastke, pudinge, strjenke itd.   Džem iz rabarbare in jagod   1 kg jagod 500 g rabarbare 750 g želirnega sladkorja cimetova skorjica 200 ml vode   Mlada rabarbarina stebla olupimo, narežemo na kratke koščke in jih dušimo v lastnem soku z dodatkom vode. Sladkor prelijemo z malo vode in ga skuhamo v sirup. Rabarbari dodamo cimet, očiščene jagode, prilijemo sladkorni sirup in kuhamo tako dolgo, da jagode upadejo. Džem napolnimo v manjše kozarce in takoj zapremo.   V knjigi Domača shramba vas poleg navedenih receptov čakajo tudi recepti za čatnije, oplemenitena naravna olja, kise, zaseko, paštete in terine. Radovedni? Vabimo vas, da knjigo prelistate TUKAJ

Vpliv prehrane na kakovost mleka ovc in koz S prehrano neposredno vplivamo na kakovost mleka, saj vpliva na sintezo in izločanje beljakovin in maščob v mleko, pa tudi na koncentracijo vitaminov in mineralov v mleku. V mleko se izločajo aromatične snovi, lahko tudi strupene, ki jih živali zaužijejo s krmo. Prehrana lahko vpliva na skupno število somatskih celic v mleku in na mikrobiološko sestavo mleka. Od prehrane je lahko odvisna koagulacija mleka, izplen sira, čas zorenja, njegova obstojnost in vonj. Na izplen sira najbolj vpliva delež beljakovin in maščob v mleku. Količina namolzenega mleka in vsebnost beljakovin in maščob v mleku so v negativni povezavi. Količina maščob v mleku je v pozitivni korelaciji z deležem vlaknine v obroku. Ne glede na to, da se s povečanjem surove vlaknine zniža prebavljivost obroka in zmanjša zauživanje krme, je vpliv na povišanje deleža maščob bolj ugoden. Ogljikovi hidrati v obroku so v pozitivni korelaciji s količino beljakovin in v negativni s količino maščob. Maščobe v obroku povečajo delež maščob v mleku, a znižajo delež beljakovin. Tudi delež posameznih maščobnih kislin je odvisen od prehrane. Te so s stališča zdrave prehrane najugodnejše pri mleku ovc in koz na paši. Vpliv prehrane na delež in sestavo beljakovin je manjši kot pri maščobah. Vrsta paše lahko vpliva na vonj sira. Na primer polifenoli iz thimusov (materina dušica) se prenašajo v mleko in mu dajejo značilen vonj in okus. Tudi okus kumine se lahko zazna v siru. Neprijeten vonj sira se lahko pojavi, če krmimo križnice, določene detelje in nekatera žita in pri silaži slabe kakovosti. Silaža dobre kakovosti ne vpliva na vonj in okus sira. Zeli, ki dajo vonj mleku, so še: divji česen, kamilica, marjetica, rman, krhlika in divji koren. Prekomerna količina ovsa v obroku vpliva na sestavo maščobnih kislin mleka in lahko povzroči neprijeten vonj sira. Križnice in pesni rezanci lahko povzročijo vonj po ribji moki. Tudi velika količina lucerne v obroku lahko da siru značilen vonj. Pri krmljenju stranskih produktov kot so oljne pogače in tropine, moramo biti vedno previdni, da so te res dobre kakovosti. Posebno pri pogačah je lahko pojavi žarkost. Na število somatskih celic v mleku imajo pomemben vpliv vitamin A, betakaroten, vitamin E in selen v obroku. Ti vplivajo na imunsko sposobnost celic mlečne žleze. Če imamo v obroku seno slabe kakovosti, lahko manjka vitamina A in karotena in ju moramo zagotoviti z mineralno vitaminskim dodatkom. Prehod iz zimskega obroka na mlado pašo pogosto vpliva na povišanje somatskih celic v mleku. (Marjeta Ženko) Več pa v knjigi Reja ovc in koz, dopolnjena izdaja (Marjeta Ženko), ki je pravkar izšla - prelistajte in naročite s klikom na naslovnico:

Rižota s šparglji V bistvu zelo klasična in osnovna rižota, z enim drobnim trikom. Z njim porabimo vse ostanke špargljev in še napol preslepimo otroke. Takole nas nagovarja avtorica Mojca Koman v odlični knjigi Jedi z rižem: Sestavine (za 4 osebe): manjša čebula, žlica oljčnega olja, 2 žlici masla, 320 g riža, 5 dl belega vina,100 g sveže naribanega parmezana, 250 g špargljev Šparglje očistimo, vršičke prihranimo, stebla pa narežemo in v manjši količini vode napol skuhamo. Ko so že mehki, prilijemo vodo do 2 litrov in jo zavremo. Solimo in pretlačimo v mešalniku za smutije ali s paličnim mešalnikom. To je jušna osnova za zalivanje riža med kuhanjem. Čebulo očistimo in drobno narežemo. Parmezan naribamo. V ponev damo žlico masla, ga raztopimo in na njem nežno popražimo čebulo. Dodamo riž, dobro premešamo in počakamo minuto, da vsa riževa zrna objame toplota. Prilijemo vino, premešamo in počakamo, da tekočina izpari. Nato prilijemo prvo zajemalko jušne osnove in to ponavljamo, da porabimo skoraj vso osnovo. Vsakokrat počakamo, da vsa tekočina izpari, preden prilijemo novo zajemalko osnove. Ko je riž že zgoraj povsem mehak, odstavimo, vmešamo vršičke špargljev, maslo, potresemo s parmezanom, po potrebi prilijemo preostanek osnove, pokrijemo za minuto, nato takoj ponudimo s pisano mešano solato s fižolom ali s koščki popečenega mesa. Nasvet za starše: Najverjetneje bodo otroci vrščičke špargljev sfrcali na rob krožnika … Nič zato, krepko dozo folne kisline, vlaknin, kalija, cinka itd. bodo pa vseeno pojedli, ne da bi se tega zavedali. Da boste pravi mojster številnih rižot in jedi z rižem, pa prelistajte in kupite knjigo  s klikom na naslovnico:

Mesto vrtnic vabi v Novi Gorici je od 30.4. do 22. 5. spet pravi festival vrtnic. Vrstili se bodo ogledi zbirke burbonk, vodeni ogledi nasadov po mestu, razstave, delavnice aromaterapije in podobno. Vrnice so res lepotice med rožami, zato si je pred obiskom festivala dobro prebrati tudi knjigo Matjaža Mastnaka z naslovom Vrtnice, gojenje in nega. (S klikom na zgornjo naslovnico si oglejte knjigo in ponudbo za nakup!) S pomočjo knjige se naučimo gojenja vrtnic, spoznamo pa tudi vse znane sorte vrtnic in vse javne rozarije v Sloveniji. Opremljeni s tem znanjem bomo še bolj zavzeto občudovali vrtnice na domačem vrtu, v bližnji okolici, v Sloveniji in po vsem svetu.

Če imamo občutljivo kožo in prisegamo na naravne sestavine, si lahko doma pripravimo dober repelent. Učinkuje sicer bolj blago, a še vedno dovolj učinkovito. Komarje odganja vonj lovorja, rožmarina in tudi sivke, zato hidrolat, ki ga izdelamo iz teh zelišč, preprosto popršimo po telesu ter prostoru in že deluje. Če hidrolatu lovorja, rožmarina ali sivke dodamo tudi cimet ali klinčke, pa dobimo žlahtno sladkasto dišavo, ki še bolje odganja mrčes. Podobno pa hidrolati iz mediteranskih zelišč pred klopi, ušmi in žuželkami uspešno ščitijo tudi naše hišne ljubljenčke, saj se te škodljive, majhne in neprijetne živalce, ki vonja sivke, lovorja in rožmarina ne prenesejo, zato naših kužkov in mačk raje izogibajo. O mediteranskih zeliščih, tudi o preprosti pripravi domačega hidrolata, si preberite v knjigi Mediteranska zelišča (za ogled in nakup klikni na naslovnico).