Najpogostejši razlogi za to, da doma naredimo milo, pa čeprav bi ga lahko z lahkoto kupili, so: sami izberemo sestavine glede na potrebe naše kože; ceneje pridemo do vrhunskega izdelka; želimo se ogniti nepotrebnim kemikalijam; izdelava je, težavnosti navkljub, precej zabavna. Zavedati se moramo, da mila, ki jih lahko kupimo razmeroma poceni, niso naravna in vsebujejo veliko kemikalij - to pa ni dobro ne za naše telo ne za naš svet. Cene naravnih mil, ki so pri nas v ponudbi v trgovinah ali na spletu, so nekoliko višje, vendar so kar razumne, če pomislimo koliko časa in znanja je potrebnega za izdelavo teh mil. Enako kakovostna naravna mila si lahko veliko ceneje naredimo kar sami. MOJE PRVO MILO Milo sivka je zaradi lepega videza in pomirjujočega vonja zelo priljubljeno. Na srečo si najboljše sivkino milo naredimo kar sami.  Kako naredimo čisto svoje sivkino milo, si lahko pogledate na poučnem video posnetku, če kliknete na spodnjo sliko: Vsem ljubiteljem izdelave mil priporočamo novo knjigo z naslovom ČUDOVITI SVET MIL, v kateri najdete tudi celoten recept sivkinega mila.   Knjigo ČUDOVITI SVET MIL lahko prelistate, če kliknete TUKAJ.  

Bučno-čokoladni kolač Nikar si ne mislite, da se buča vedno in povsod poveže le s cimetom in klinčki. V tem kolaču teh začimb ne boste pogrešali, ker … mmm, res je okusno. Buča in čokolada – novi slastni par! Sestavine: 250 g gostega bučnega pireja (bučo hokaido ali pa masleno bučo olupimo, narežemo na kocke, skuhamo in prepasiramo), 200 g jedilne čokolade, 200 g moke, 200 g masla, 80 g belega sladkorja v prahu, 100 g rjavega sladkorja, vrečka vaniljevega sladkorja, 3 jajca, 2 žlici grenkega kakava v prahu, 2 žlički pecilnega praška Priprava: Pečico vklopimo na 160 stopinj. Dno modela obložimo s papirjem za peko, obod namastimo. Čokolado z nožem nasekljamo; približno polovica čokolade naj se pri tem spremeni v prah, preostanek pa v koščke. Maslo raztopimo. Moko v posodi pomešamo s pecilnim praškom in kakavom. V posodo damo jajca, sladkor, vaniljo in vse dobro penasto zmešamo. Počasi prilivamo tekoče maslo in gladko premešamo. V zmes vmešamo bučni pire, čokolado, nazadnje pa previdno še mokasto mešanico. Zmes naložimo v model za torto premera 26 cm, pogladimo, postavimo v segreto pečico in pečemo približno 50 minut. Preverimo z zobotrebcem. Pečen kolač vzamemo iz pečice, pustimo hladiti v modelu še 10 minut, nato model razpremo in kolač do konca ohladimo na mrežici. Koristen nasvet: Podobno kot bučo lahko uporabimo rdečo peso. Rdeča pesa ali bučni pire v tem kolaču poskrbita za sočnost. V slaščico dodata tudi dobro mero vlaknin in mineralov. Mnoge odlične recepte Mojce Koman najdete v knjigi:  Buče in bučne jedi - s klikom na naslovnico, jo lahko prelistate in kupite:

Škodljivi učinki varoje se na ravni čebelje družine kot superorganizma združijo v nepopravljivo škodo, ki jo povzročajo družini kot celoti. Pri nizki stopnji napadenosti v družini ni vidnih simptomov bolezni. Pri zmerni napadenosti lahko pride do slabšega razvoja družine in manjšega donosa medu, simptomi še vedno niso očitni, zato jih čebelarji običajno spregledajo. Ko pa število varoj v družini preseže prag škodljivosti, začne družina propadati. Stopnja napadenosti se običajno od družine do družine razlikuje, zato je najbolje spremljati napadenost v vseh ali pa vsaj v čim več družinah. Nekateri čebelarji še vedno menijo, da je vse v redu, če na čebelah ne opazijo varoj. To je zelo zavajajoče, saj so varoje zarite med zadkovimi obročki na spodnji strani trebuha, kjer jih je zelo težko videti. Ko postanejo opazne tudi na hrbtni strani čebel ali ko se premikajo po satju, je za družino običajno že prepozno. Tudi oprezanje za poškodovanimi čebelami pred panji ni primerna metoda, saj je v primeru takih simptomov družina na stopnji propadanja. V čebeljih družinah s prisotno čebeljo zalego število varoj nenehno narašča, k temu pa lahko veliko dodajo še varoje, ki jih čebele prinesejo iz sosednjih močneje napadenih družin – reinvazije. Zato je treba izvajati ukrepe za zmanjševanje števila varoj v čebeljih družinah, kar pa je eno najzahtevnejših opravil v čebelarstvu. Na voljo je malo akaricidnih učinkovin v obliki registriranih zdravil za zdravljenje čebel, zdravila puščajo ostanke v čebeljih pridelkih in lahko škodijo čebelji družini, poleg vsega pa varoje ob večkratni uporabi razvijejo odpornost proti uporabljenim akaricidom. Več v knjigi Bolezni in škodljivci čebelje družine

Današnji prispevek je namenjen predstavitvi mila, narejenega po postopku vlivanja in mila, narejenega po hladnem postopku. Pot do končnega izdelka se precej razlikuje, sami pa se morate odločiti, katera je za vas primernejša. Je mogoče narediti milo brez luga? Na žalost je odgovor NE. Milo lahko naredimo samo z lugom. Zakaj? Ko lug zmešamo z vodo in mešanico dodamo maščobam, se med njimi sproži kemična reakcija, ki jo imenujemo umiljenje ali s tujko saponifikacija. Med tem procesom se lug in maščoba spremenita v nekaj povsem novega – milo. Ker se maščobe (olja in masla) razlikujejo, potrebujejo različno količino luga, da jih spremeni v milo. Zato moramo za vsak recept preračunati količino potrebnega luga, glede na količino izbrane maščobe.   Ali obstaja še druga možnost za izdelavo mila? DA! Milo lahko pripravimo z vlivanjem iz že pripravljene mase, ki jo oblikujemo sami s topljenjem in dodajanjem različnih sestavin: barv, dišav, zelišč, gline,… Seveda pa so tudi te mase narejene z lugom.   Kateri način izbrati? Oba načina izdelave mila imata prednosti in slabosti. Kateri je primernejši za vas, se morate odločiti sami.   Nadzor nad sestavinami Pri izdelavi mila po hladnem postopku sestavine izberemo sami. V milih za vlivanje so te že določene.   Dodatki Milu, narejenem po hladnem postopku, lahko dodajamo več sestavin, kot milu za vlivanje. Milu za vlivanje na primer ne moremo dodajati mleka ali olj, saj bi s tem pokvarili trdoto končnega mila. Lahko pa mu dodajamo barve, eterična olja, rastline, glino, sladkor ali sol in v zelo majhni količini tudi olja ali masla.  Kako delamo z lugomLug je jedka snov, zato moramo z njo ravnati zelo previdno. Vsekakor ne sme priti v stik s kožo ali v oči. Zato moramo nujno nositi zaščitna očala in rokavice. Zaradi hlapov, ki so zelo neprijetni in jih ne smemo vdihavati, priporočam, da lužno raztopino delamo zunaj na zraku ali, če bomo to počeli v zaprtem prostoru, nujno nosimo tudi zaščitno masko. Lužno raztopino moramo ohladiti na enako temperaturo, kot jo imajo maščobe (od 30 do 60 ˚C). Nato jo umešamo v maščobo. Mešamo, da dobimo pudingu podobno konsistenco, nato lahko dodamo eterična olja, barve, zelišča, glino,… Če bi se radi ognili delu z lugom, je milo za vlivanje odlična izbira. V tej masi je lug že umiljen. Preprosto jo stopimo, dodamo želeno barvo, dišavo in zelišča in jo vlijemo v izbran kalup za milo.   Izdelava mila prijazna otrokom Mila za vlivanje so super za ustvarjanje z otroki. Na zabaven način lahko naredijo čisto svoje milo. Samo stopijo maso in jo vlijejo v kalup. Stopljeno milo je vroče, zato morajo mlajši otroci delati milo pod nadzorom odraslih. Starejši otroci pa milo za vlivanje lahko izdelujejo samostojno. Izdelava mila bo še posebno zabavna z izbiro kalupov raznovrstnih oblik: rož, srčkov, živali … Vsem ljubiteljem izdelave mil priporočamo novo knjigo z naslovom ČUDOVITI SVET MIL.   Prelistate jo lahko TUKAJ.

Danes vam predstavljamo rižoto z močnim okusom za ljubitelje sirov in jajčevcev. Izberemo lahko zrel poltrdi ovčji sir, ki se odlično ujame z žlahtnim okusom jajčevca in rožmarina. Seveda brez težav lahko uporabimo zelo klasično gorgonzolo. RIŽOTA Z JAJČEVCEM IN ZRELIM SIROM Za 4 osebe potrebujemo: večji jajčevec, 320 g riža, žličko karija, vejico rožmarina, 3 žlice olja, 150 - 200 g sira, 1,75 - 2 l zelenjavne jušne osnove, sol Jajčevec narežemo na manjše kocke. Rožmarin sesekljamo. Jušno osnovo zavremo. V ponvi segrejemo olje, dodamo kari in rožmarin in pražimo minuto. v ponev stresemo narezan juajčevec in pražimo dve minuti.  V ponev dodamo riž, ga dobro premešamo in počakamo minuto, da vsa riževa zrna objame toplota. Nato v ponev zlijemo prvo zajemalko jušne osnove in jo postopno, po zajemalkah, prilivamo dokler je skoraj povsem ne porabimo. Rahlo in zelo previdno solimo.  Medtem grobo narežemo sir.  Ko je riž že skoraj povsem emhak, prilijemo preostanek jušne osnove, vmešamo sir, rižoto odstavimo in po minutki ponudimo s solato. Recept za to domiselno in okusno rižoto je iz knjige JEDI Z RIŽEM, avtorice Mojce Koman. V knjigi boste našli okusne recepte za riževe solate, juhe in enolončnice, predjedi in prigrizke, glavne jedi, rižote in sladice. 

Poletje in hidrolati Hidrolat ali cvetna voda je nežna aromatična tekočina, ki jo dobimo s parno destilacijo različnega naravnega rastlinskega materiala. Po vonju in lastnostih hidrolati delujejo podobno kot eterična olja, vendar so bolj blagi. Najbolj pogosta uporaba je kot tonik za kožo, saj jo hidrolat prijetno osveži in navlaži. Čiščenje kože in nanos vlage pred uporabo kreme ali olja na kožo je potreben, saj se tako kožne pore razširijo in so učinki kreme ali olja boljši. Vsi procesi nastajanja novih celic, regeneracije in sprejemanja hranil se namreč dogajajo v podkožju. Če je povrhnjica suha, negovalni izdelek ne more prodreti dovolj globoko. S pomočjo hidrolata pa vaš kozmetični izdelek lahko prodre v globje plasti kože in kožo bolje nahrani, hkrati pa je poraba kreme manjša. Hidrolati pa se poleg za nego kože uporabljajo še v številne druge namene. Poleti se z njimi popršimo in hladimo, negujemo lase, odganjamo mrčes, jih uporabljamo v kulinariki. Idealni so za vse, ki se šele začenjajo ukvarjati z aromaterapijo. Več o mediteranskih zeliščih, pripravi čajev, jedi, hidrolatov in drugih pripravkov pa preberite v knjigi Mediteranska zelišča: