Pita, ki jo predstavljamo danes, je ravno pravšnja kombinacija skute in svežih sladkih marelic. Morda se zdi preveč klasična, a je lahko res kraljevska sladica, če jo pripravimo po receptu iz knjige Sladice Alenke Kodele, saj se v njej mojstrsko spajajo okusi. Kadar si ne moremo vzeti prav veliko časa in želimo porabiti domače marelice, preizkusimo recept iz kuhinje Alenke Kodele. Testo:  100 g bele moke tip 500,  100 g koruzne moke,  100 g masla,   100 g sladkorja v prahu,  1 jajce,  ½ žličke pecilnega praška,  ščepec soli,  nastrgana limonina lupina,  vaniljeva aroma,  noževa konica cimeta Moko s pecilnim praškom presejemo v posodo, dodamo sladkor v prahu, arome, jajce in na koščke narezano maslo. Sestavine na hitro zgnetemo, da dobimo gladko testo. Pripravljeno testo zavijemo v plastično folijo, ga sploščimo in damo za dobro uro v hladilnik. Dobro ohlajeno in spočito testo razvaljamo na 3 mm debeline in obložimo pekač za pite premera 24 cm. Testo s prsti dobro pritisnemo ob rob pekača, da se čim bolj oblikuje po modelu, dno pa večkrat prebodemo z vilicami. Model s testom damo za 15 minut v zamrzovalnik in nato takoj v pečico, ki jo segrejemo na 175 °C. Podlago pečemo 10–12 minut. Nadev:  300 g nepasirane skute,  40 g sladkorja,  20 g ostre moke,  2 jajci,  nastrgana limonina lupina,  vaniljeva aroma,  200 g svežih marelic Marelice narežemo na majhne koščke, sladkor in moko premešamo, skuti dodamo aromi in jajce ter dobro premešamo. Umešamo mešanico moke in sladkorja, nazadnje nežno umešamo še na koščke narezane marelice in pripravljeno maso nadevamo na pečeno podlago. Enakomerno poravnamo in povrhu naribamo preostalo testo. Pito pečemo še 25–30 minut na 175 °C. Še več odličnih receptov najdete v knjigi Sladice Alenke Kodele, vabimo vas, da jo prelistate TUKAJ.  

Zelenjavni vrt po neurju Žal je julij tudi mesec, ko nas rade razžalostijo močnejše nevihte in toča. Po toči vse rastline, ki kažejo znamenja življenja, takoj poškropimo samo s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali s pripravkom za celjenje ran z aktivno snovjo brasinolid. Šele po dnevu ali dveh, ko se vsaj nekoliko osuši in odteče, pregledamo, kaj je smiselno reševati in katere rastline bomo posadili ali posejali na novo. Namesto alg lahko uporabite čaj iz cvetov ognjiča. V vsakem primeru rešujemo plodovke. Te se vedno dobro obrastejo. Ker imajo že dobro razvit koreninski sistem, bo še nekaj pridelka. Plodovke z algami tudi zalijemo, da pomagamo koreninam. Polomljene vrhove odrežemo. Odstranimo vse poškodovane plodove, saj bodo le bremenili že tako prizadeto rastlino. Nato rastline poškropimo z žajbljevim čajem, v katerega lahko dodamo žlico sode bikarbone. Lahko naredite tudi pripravek iz sode bikarbone, sama bi ga naredila iz mleka, namesto iz vode. V trgovinah kupite bakrena listna gnojila ali pripravek iz preslice. S temi pripravki poškropite vsaj trikrat zapored v tri- do petdnevnem razmaku. Pogledamo tudi preostale vrtnine, počistimo predvsem vse odlomljene dele rastlin. Namesto žajbljevega čaja lahko uporabite tudi čaj iz timijana, rmana ali pripravek iz listov bezga. To je odlomek iz nove bogate knjige o vrtu z naslovom: Vrtnarimo z Mišo Pušenjak, s klikom na spodnjo naslovnico jo lahko prelistate in naročite:

Pica z bučkami, gorgonzolo in česnom Avtorica knjige Buče in bučne jedi pravi takole: "Trdim, da ni nezdravih jedi, so le nezdravi jedilniki. Zato so pri nas tudi pice na jedilniku, sem in tja pomfrit in tudi dunajski zrezek. Jih pa znamo v obroku dopolniti z drugimi jedmi ali se včasih poigramo s sestavinami in naredimo jed nekoliko drugače (beri: zdravo)." za 2 osebi ali eno veliko pico iz nizkega pekača Sestavine za testo: 400–450 g pšenične (bele) moke, 5 g soli, približno 2,5 dl tople vode, vrečka suhega kvasa ali pol kocke svežega, žlica olja, ostra moka za delovno površino Sestavine za oblogo pici: 2 večji bučki (400 g), 2 krepka ščepca soli, žlica oljčnega olja, 100 g sira s plemenito plesnijo (npr. gorgonzola), 200 g sira za pico, ki se dobro topi (npr. mocarele), 4 stroki česna, polovica pločevinke paradižnika, žlička suhega origana Iz moke, soli, olja, kvasa in tople vode zgnetemo gladko in lepo elastično kvašeno testo. Posodo pokrijemo z mokro krpo, s pokrovom ali s plastično folijo, da je na toplem in vlažnem, ter pustimo vzhajati 1 uro, da testo podvoji prostornino. Medtem bučke tanko narežemo na kolesca ali na manjše tanke kose. Sir naribamo, s plesnijo zgolj narežemo, česen sesekljamo. V ponev stresemo bučke in jih na olju malenkost podušimo, da se nekoliko zmehčajo. Prihranimo. Pečico vklopimo na 250 stopinj, pekač obložimo s papirjem za peko in ga narahlo potresemo z ostro moko. Vzhajano testo razvaljamo ali kar s prsti raztegnemo po pekaču, rob pustimo nekoliko višje. Na testo razmažemo paradižnik, ga začinimo z origanom, nato potresemo z bučkami, preko vsega razporedimo kose sira s plesnijo in polovico sira za pico. Pekač postavimo v dobro ogreto pečico na spodnje vodilo. Pečemo 5 minut, nato vzamemo pekač iz pečice, hitro po pici potresemo še preostali sir, česen in pekač takoj vrnemo v pečico za 5–7 minut, da se pica na vrhu poželjivo zapeče, na spodnji strani pa hrustljavo porjavi in se lepo odstrani s papirja. Vse o različnih bučah in bučne jedi najdete v odlični knjigi, za ogled in nakup kliknite na spodnjo naslovnico: Tanja Žgajnar Novak

Murve v žganju, rožmarinov liker Poletje je tudi čas za namkanja v žganju in pripravo različnih likerjev iz zelišč in sadja. Dva preprosta recepta za pokušino: Murve v žganju (Morus nigra, če uporabimo bele murve, so manj aromatične) 10 zrelih plodov črne murve, 1 l žganja Murve operemo, zalijemo z žganjem in mešannico za 35 dni postavimo na toplo. Potem precedimo, nalijemo v steklenice ter pustimo zoreti še tri mesece. Rožmarinov likerjev 20 g listov rožmarina. 10 g limonine lupine (samo rumeni del eko limon), 1 l vinskega žganja, 1 l belega vina V žganju šest dni namakamo rožmarin in limonino lupino, vsak dan pretresemo. po šestih dneh precedimo, nalijemo v steklen kozarec in dodamo belo vino. Pustimo stati dva dni, nato prelijemo v steklenice. Znanje o žganjekuhi, pa tudi recepte za likerje in žganja z namakanjem poiščite v knjigi (zadnji izvodi): TŽN

Piling je ena najboljših stvari, ki jih lahko naredimo za svojo kožo. Pomaga odstraniti odmrle celice in spodbuja rast novih. Eden najpogostejših pilingov je milo z lufo. Naravna goba lufa omogoča učinkovito masažo telesa in nego najbolj trdih predelov kože. Masaža z lufo izboljša metabolizem in stimulira regeneracijo celic. Skrbi za mladostno in lepo kožo. Prednost gobe lufa je, da se po uporabi na njej ne gojijo bakterije. Pri izdelavi mila lahko uporabimo narezane, mlete ali cele kolute lufe. MILO Z LUFO   Za dve ovalni mili teže 100 g vsako potrebujemo: 150 g prozornega mila za vlivanje2 koluta lufe (debela približno 2 cm)10 kapljic eteričnega olja sivke2 kapljici tekoče rdeče barve2 kapljici tekoče turkizne barve  Izdelava mila je hitra in preprosta: Stopimo prozorno milo za vlivanje. Ga odstavimo, dodamo eterično olje sivke in premešamo. Stopljeno milo razdelimo na dva dela. Prvega obarvamo rdeče, drugega pa turkizno. V kalup namestimo koluta lufe. Poškropimo ju z alkoholom in prelijemo z milom, tako da sta dobro prekriti.Mili v kalupu ponovno poškropimo z alkoholom in počakamo, da se  popolnoma ohladita in strdita. Več o milu, narejenem brez luga, bomo z vami delili prav kmalu ...

Ograja je okras domačije. Če obdaja vaš dom lepa ograja, naj bo preprosta ali okrašena, stara ali nova, v komentarje prilepite fotografijo s kratkim opisom, iz kakšnega gradiva je. Eno izmed njih bomo nagradili s knjigo dr. Žive Deu OGRAJE, oživijo lepoto prostora okrog nas. Več o knjigi izveste s klikom na naslovnico. NAGRADNA IGRA poteka na FB strani Založbe Kmečki glas med 13. in 20. junijem 2022. Žrebamo 21. junija.  Pravila nagradne igre so v spodnji priponki.