Rastlinjak v vročem poletju
Vročina v rastlinjaku povzroča lahko tudi težave, zato naj bodo rastlinjaki zasenčeni in povsem odprti podnevi in ponoči. Zastirka zaustavlja rast plevelov in senči zemljo, mikroorganizmi in koreninski sistem normalno delujejo. Preprečuje pa tudi izhlapevanje vode.
Namakamo globoko, da ohranimo globok koreninski sistem. Ko pa postane res vroče, namakamo vsak dan z manjšimi količinami vode. Tako preprečimo, da bi rastlinam vode kdaj zmanjkalo. Prekinitve z vodo povzročijo pomanjkanje kalcija v plodovih vrtnin. Kalcij je gradnik celičnih sten, zato se njegovo pomanjkanje hitro pozna z njihovim razpadom, to pa povzroči trohnenje tkiva. Črne lise na spodnjem delu plodov, črni listni robovi, sivi obroči v glavi zelja, čebuli… vse to je pogosto posledica pomanjkanja kalcija.
Mnogi menijo, da bo nekaj jajčnih lupin v jamico za sajenje plodovk to rešilo. Kalcij je hranilo, ki po rastlini potuje z vodo. Če lahko čez listne reže izhlapeva normalno, tudi težav s kalcijem ni. Pri visokih temperaturah pa rastlina reže zapre. S tem je prekinjen tudi vodni stolpec, zato je omejen tudi dostop kalcija do konic rastlin, torej do plodov, listov. Poleti je torej potrebno omiliti temperaturo, zato je zame tako pomembno zračenje tudi na bokih rastlinjaka. Nujno postaja tudi senčenje. Če rastlini zaradi neprimernega načina namakanja zmanjka vode, se dotok kalcija prekine. Torej je redno in zadostno namakanje pomembna preventiva pred nastankom težav s kalcijem. Pomagate si lahko tudi tako, da so tla vedno pokrita, da je izhlapevanje vode manjše. Zelo pomembno je tudi gnojenje. Rastline, ki imajo na razpolago preveč dušika, potrebujejo več vode. Zato so celice velike, celične stene pa tanjše, pomanjkanje kalcija se pozna hitreje.
Ko opazimo prve zanke na plodovih, gnojenje v tla ne bo več pomagalo. Kalcij moramo dostaviti tja, kjer ga manjka, to je v plodove. Zato uporabljamo listna gnojila. Med domačimi gnojili so to namočene koprive ali razredčeno mleko. A začnite s tem škropiti rastline takoj, ko se temperature dvignejo nad 30 °C v razmakih 7 do 14 dni.
V zadnjih letih je tudi veliko več pritožb, da paradižnik ne zori, vrh ploda ostaja zelen in trd ali pa ima trde bele delce v plodu. Gre za pomanjkanje kalija. Pogosto je pogojeno tudi s tem, da uporabljamo preveč kalcija, najpogosteje pa je vzrok preveč fosforja v povezavi z visokimi temperaturami. Zato ne smete pretiravati z organskimi gnojili, svetujem le 1 do 1,5 l/m2 gnoja, komposta le 10 l/m2, obojemu dodajte 20 dag/10 m2 kalijevega sulfata. Predvsem pa je pomembno, da so korenine na hladnem (zastirka in voda), senčenje rastlin in uravnovešeno gnojenje. Da ne bo koga zamikalo k pretiravanju s kalijem, naj povem, da sta kalij in kalcij antagonista. Če je kalcija preveč, bodo težave s kalijem in obratno. Torej je uravnoteženo gnojenje tisto, ki pomembno prispeva k zmanjšanju težav.
Kalij je osnovni element odpornosti rastlin. Če v poletni vročini rastlinam primanjkuje kalija, bodo ob prvem dežju zbolele. Če je kalija premalo, bo tudi okus plodov slabši, saj kalij prispeva k tvorjenju sladkorjev, torej okusa, in tudi sušo bodo rastline, ki niso primerno preskrbljene s kalijem, trpele veliko bolj.
Če je paradižnik prerasel rastlinjak, ga v drugi polovici julija že lahko prikrajšate. Ko je dan dolg, bo namreč pognal veliko zalistnikov, v drugi polovici meseca pa se rast umiri.
Skoraj vse o zelenjavnem vrtu najdete v novi knjigi: