Ko smo omejeni s prostorom, raje sejemo v eno širšo vrsto (širina 5 do 10 cm) kot v dve ožji in preveč približani vrsti. Seme sejemo ozko v vrsti enega za drugim, če imamo na voljo dovolj pridelovalnega prostora, in vrste dovolj oddaljimo med sabo.Le za redke zelenjadnice pride v poštev način zasnove v kupčke, ki ga priporočamo le, če je dovolj prostora, pa še takrat vmesni prostor zasadite z dišavnicami ali zelišči (npr. visoki ali nizki fižol in šetraj).Povprek sejemo le zelenjadnice za rezanje mladih listov, to so: radič solatnik, motovilec, rukola. Tovrstna setev je smiselna, če v tleh ni plevelnih semen, ki bodo vzniknila še pred vznikom želenih posejanih rastlin.Skica: različni načini setve1. ozke vrste 2. širše vrste 3. kupčki 4. povprek Poznamo vsaj dva načina sajenja sadik, in sicer na kvadrat ali trikotnik.Za več prostora med solatami izbiramo sajenje na navidezni trikotnik, še posebej v drugi polovici rastne dobe, to je od poznega poletja dalje. Tako je nasad bolj zračen in svetel, kar še posebej pride prav, ko se dan krajša.Skica: Sajenje v trikotnikPri sajenju na kvadrat so si sadike druga nasproti druge in če je sorta bujna, se bodo sadike med seboj dotaknile, si jemale življenjski prostor, svetlobo, vodo ter hranila. Kvadratno sadimo hitro rastoče zelenjadnice spomladi in zgodaj poleti. Če delamo mešan posevek dveh ali več zelenjadnic, sadimo na trikotnik s prilagoditvijo vrstne in medvrstne razdalje.Skica: Sajenje v kvadratBesedilo je izbrano iz povsem NOVE knjige Založbe Kmečki glas VRTnarim NAČRTno (Igor Škerbot). Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico. VABLJENI K NAKUPU.

Vsako leto propade na tone sadja, ki ga nihče ne obere oz. obdela, ker se potrošniki raje ženemo za vprašljivim eksotičnim sadjem in umetnimi vitamini. Bodite bolj pozorni na lokalne darove narave.Prvi in odločilni korak kakovostno ozaveščenega ravnanja s sadjem je obiranje oz. nakup. Le najboljše naj bo dovolj dobro, da se uvrsti v naše kozarce in shrambe. Bogato ponudbo poletnih in jesenskih mesecev boste tako lahko uživali vse leto.HRANJEVANJE IN SKRB ZA ZALOGEPri shranjevanju moramo upoštevati nekaj pomembnih pravil in ukrepov, s katerimi se bodo domače dobrote obdržale vse leto, dragoceni shranki pa se ne bodo pokvarili.NAKUPPri nakupu sadja bodite pozorni na zunanji videz kakovosti in prehransko vrednost:Pravilo 1: Kakovost na zunaj odraža zdrav, čist in svež videz sadja, brez primesi tujih vonjav ali okusa. Predolgo skladiščeno, nagnito sadje izgubi svojo aromo, okus in hranilno vrednost. Sadeže si natančno oglejte, pokusite in povonjajte, da se z vsemi čuti prepričate o njihovi brezhibnosti.Pravilo 2: Prehranska kakovost zajema visoko vsebnost vitaminov in mineralov, odsotnost škodljivih snovi (prekomerno gnojenje), in možnost skladiščenja in konzerviranja.SVEŽE VSE LETOPravilo 3: Domače shranke vedno opremimo z oznako, količino in datumom.Pravilo 4: Redno preverjamo, da so shranki neprodušno zaprti, posebej na začetku.Pravilo 5: Vsebino odprtih kozarcev takoj zaužijemo oz. jo zavržemo, če spremeni okus.Pravilo 6: Nagnite ali plesnive sadeže takoj izločimo, da ne okužijo zdravega sadja.Pravilo 7: Seznam zalog, ki omogoča hiter pregled nad količinami, nam bo v veliko pomoč.Pravilo 8: Nove shranke vedno spravimo na zadnjo stran polic ali omar. Starejše izdelke vedno porabimo najprej.Pravilo 9: Kvarjenju shrankov se bomo naj bolje izognili s čistočo, pravilnimi pogoji za shranjevanje in z neprestanim nadzorom zalog.Pravilo 10: Podrobnosti o posebnih pogojih shranjevanja boste vedno našli med praktičnimi priporočili.Pravilo 11: Pripravimo le toliko shrankov, da bomo zaloge lahko porabili najpozneje do naslednje letine.Vse o pravilnem SHRANJEVANJU SADJA, VKUHAVANJU, VLAGANJU, SUŠENJU in drugo izveste v istoimenski knjigi, ki jo lahko polistate in naročite s klikom na spodnjo pasico.

Vse vrtnine, večina zelišč in cvetlic dobro uspeva le na soncu. Zato je prvi nasvet, da ne iščemo kompromisov in naj bo lega za visoko gredo povsem sončna.Lahko je zjutraj do 11. ure še senca. Lahko se popolnoma pojavi senca po 17. uri, a večji del dneva naj bo greda na soncu. Najprimernejša smer pri postavitvi visoke grede je sever/jug. Visoke grede morajo biti na soncu, žal kompromisa ni. Grede postavite čim bližje hiši, da boste pred kuhanjem hitro nabrali najljubše zelenjadnice in zelišča. Če delamo visoko gredo na hišnem vrtu, potem svetujemo, da je čim bližje izhodu iz kuhinje. Pri nas se je iz neznanega razloga uveljavilo pravilo, da zelenjavni vrt postavljamo čim dalj stran od hiše, da ga skrivamo. Ne držite se tega nepotrebnega pravila, tudi ko iščemo primerno mesto za visoko gredo. Ta naj bo čim bližje izhoda iz kuhinje. Tako lahko še v copatih, utrujeni, ko pridemo iz službe in hitimo kuhat, na hitro skočimo po svež peteršilj, malo timijana … po vse, kar potrebujemo oziroma imamo v visoki gredi.Izogibajmo pa se prostorom, kjer stoji voda. Kljub drenaži bo ta škodila celotnemu sistemu, mikroorganizmom v visoki gredi.S klikom na pasico polistajte in naročite uspešnico MIše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH.

Podlaga za torto 70 g sladkorja, 100 g masla, 130 g moke, pol pecilnega praška, 20 g mandljeve moke, 2 rumenjakaSladkor, maslo, moko, pecilni prašek in mandljevo moko dobro premešamo, dodamo rumenjaka. Maso razporedimo na peki papir in pečemo na 175 °C, da postane svetlo rjave barve. Ko je pečeno, vzamemo iz pečice, ohladimo in drobno zmeljemo.200 g mlete mešanice, 60 g rjavega sladkorja, 70 g maslaMleto mešanico in sladkor dobro premešamo, umešamo stopljeno maslo in maso razporedimo v obroč za torte premera 22 cm. Enakomerno poravnamo, malo potlačimo ter damo v hladilnik, da se strdi.Ingverjeva krema 75 g sladkorja, 30 ml vode, 1 jajceVodo s sladkorjem zavremo in med stepanjem vlijemo v jajce. Stepamo, da dobimo gosto penasto maso.375 g sladke smetane, 1 strok vanilije, 5 g ingverja v prahu, 4 listi želatine175 g sladke smetane, sredico vanilijevega stroka in ingver v prahu zavremo. Pokrijemo in pustimo 10 minut. Potem umešamo v mrzli vodi namočeno in raztopljeno želatino in maso ohladimo. Ohlajeni masi umešamo penasto jajčno maso in še 200 g stepene sladke smetane. Polovico kreme nadevamo na pripravljeno podlogo v obroču ter damo v hladilnik.Bananina krema s karamelom 100 g banan, 10 g limoninega soka, 90 g sladkorja, 160 g sladke smetane, 2 lista želatineBanano z limoninim sokom zmešamo v kašo. Sladkor damo v kozico in na majhnem ognju segrevamo do svetlega karamela. Zalijemo s toplo sladko smetano in kuhamo, da se karamel raztopi. Umešamo v mrzli vodi namočeno želatino in maso ohladimo. Ohlajeni masi umešamo še bananino kašo. Maso nadevamo v obroč premera 18 cm, ovit s PVC-folijo, in damo v hladilnik, da se strdi.Na ohlajeno ingverjevo kremo položimo strjen karamelni disk in prekrijemo s preostalo ingverjevo kremo.Kokosova krema 50 g kokosove moke, 100 ml mleka, 20 g sladkorja, 30 ml kokosovega likerja, 100 ml sladke smetane, 2 lista želatineKokosovo moko drobno zmeljemo, dodamo sladkor in mleko ter vse skupaj zavremo. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Potem umešamo v mrzli vodi namočeno in raztopljeno želatino, kokosov liker in maso ohladimo. Ohlajeni masi narahlo umešamo stepeno sladko smetano. Ohlajeno torto vzamemo iz hladilnika, nadevamo kokosovo kremo, jo lepo poravnamo in znova damo v hladilnik, da se torta dobro ohladi in strdi. Dobro ohlajeni torti odstranimo obroč, ob strani jo obložimo z zdrobljenimi ostanki od podloge, po vrhu pa malo popišemo z belo in mlečno čokolado ter poljubno okrasRecept je izbran iz knjige Alenke Kodele TORTE in TORTICE. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico.

K vzponu pridelave in porabe jagodičja so veliko prispevala nova spoznanja o pomenu teh sadnih vrst za človekovo zdravje. Prednosti jagodičja pred drugimi sadnimi vrstami niso le v bogati prehranski vrednosti in izrazito prijetnem videzu, okusu in aromi, temveč tudi v možnosti in ekonomičnosti pridelave teh sadnih vrst na manjših površinah in v domačih vrtovih.Večina jagodičastih sadnih vrst dozoreva zaporedno, kar pridelovalcem omogoča večmesečno neprekinjeno oskrbo s svežim sadjem.DOMAČE JE NAJBOLJŠEV domačem vrtu si lahko pridelamo sadje, ki ga bomo zaužili sveže, ga zamrznili ali ga predelali v marmelade in sokove. Družinski jagodičasti vrt naj bi bil velik okrog 50 m2 ali več, če želimo zasaditi nekaj predstavnikov jagodičastih vrst v takih količinah, da bi pridelki pokrili naše potrebe. SONCE, SONCE, SONCE Pred zasaditvijo se moramo prepričati, ali naš vrt izpolnjuje osnovne pogoje za ustrezno rast in rodnost. Prvi pogoj je izrazito sončna lega. Jagodičastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Grmi morajo biti posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora. Zemlja mora biti lahka, blago kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na takih tleh, potem za jagodičje pripravimo grebene, ki jim dodamo različne dodatke za boljšo zračnost (sekanci, žaganje, šota). Če je zemlja izrazito alkalna (apnenčasta podlaga – Primorska, Notranjska), potem jo moramo posebno skrbno pripraviti.TRAJNICE Z RAZLIČNO ŽIVLJENJSKO DOBOJagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko jih večina začenja zoreti, ne bi preživele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo. Malo je talnih in stranskih rodnih poganjkov. V naslednjem letu rastline bujno cvetijo, se obdajo s številnimi plodovi in malo listi, v tretjem letu pa se posušijo.Ne spreglejte kratkega videa o rezi jagodičja, s poudarkom na obrezovanju borovnic, ko ga predstavi Darinka Koron, avtorica knjige GOJENJE JAGODIČJA.Pri jagodah je proces odmiranja še hitrejši. Ob zasaditvi jagodičastega nasada se moramo zavedati, da so jagodičaste rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Jagode naj bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, ribeze in kosmulje največ do 15 let, robide od 20 do 25 let, ameriške borovnice pa lahko tudi več kot 30 let. Po tej dobi je potrebno rastline presaditi na drugo lokacijo, ki jo v ta namen že predhodno temeljito pripravimo. Zaradi hitrega kolobarjenja jagode običajno sadimo v zelenjavni vrt ali na rob jagodičastega vrtaRAZGIBANO IN BARVITODel vrta, če imamo prostor, nedvomno namenimo tudi bolj posebnim jagodičastim rastlinam, kot so goji jagoda, haskap jagoda, aronija, medvrstnim križancem malin in robid (tayberry), medvrstnim križancem kosmulj in črnega ribeza (josta) ter visokodebelnemu jagodičju. Ne smemo pozabiti tudi na stare jagodičaste rastline, npr. bezeg, ki je zelo zdravilen in dekorativen.Jagodičasti vrt lahko dopolnite z rastlinami, posajenimi v posode, korita (jagode, maline, borovnice) ali viseče posode (jagode). Vsekakor imajo jagodičaste rastline v sadnemu vrtu zelo svojstveno podobo, ki je mogoče zaradi potrebnih opor nekoliko manj dekorativna kot drevnine ali okrasni grmički, vendar ob pogledu na čudovite cvetove, raznobarvne plodove in jesenske liste ne moremo ostati ravnodušni.Besedilo je iz knjige Gojenje jagodičja.Vse o lastnostih različnih vrst jagodičja, o pripravi tal in rezi, obiranju, uporabi in predelavi izveste v izvrstnem, ponatisnjenem priročniku Darinke Koron GOJENJE JAGODIČJA. Polistate in naročite ga s klikom na pasico. Vabljeni k nakupu.

Strune so ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji po raziskavah na Biotehnični fakulteti živi 140 vrst različnih pokalic, od teh so štiri vrste iz rodu agriotes škodljive. Njihov življenjski cikel je zelo zanimiv in ga je treba izkoristiti za zatiranje oziroma zmanjševanje njihovega števila.Strune so se razmnožile tudi na vrtovih. Prepoznavanje: V tleh v prvem letu prezimijo odrasli osebki, hroščki, ki prilezejo na dan, odvisno od vrste in temperatur zraka in tal, nekje v začetku aprila. Po parjenju samičke izležejo jajčeca in jih od konca maja do začetka julija odlagajo v tla. Rade imajo pokrita in vlažna tla, zato so zanje idealna žitna polja, deteljišča in travniki. Konec julija ali pa vse do konca avgusta se izlegajo ličinke prvega stadija, ki pa pojejo tako malo, da niso škodljive. Po krajšem prehranjevanju se ličinke v tleh levijo. V topli jeseni se proti koncu septembra in oktobra prehranjujejo že ličinke drugega stadija, ki pa jih že opazimo. Ta dva stadija sta tudi najbolj občutljiva in jih s pripravki, ki so do narave in našega zdravja prijaznejši, tudi najlažje zatiramo. Nato se ličnike tri leta spomladi, nekje v sredini aprila, začnejo prehranjevati, vmes se levijo in po vsaki levitvi so seveda večje in bolj požrešne. Zato so različnih velikosti in različnih barv.Strune so ličinke hroščev pokalic. Obramba: Da se spomladi prebudijo, potrebujejo okoli 10 °C v zemlji, prej je zatiranje povsem nesmiselno, v jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje, takoj ko se začnejo temperature spuščati pod 5 °C. Zato je zatiranje ob prekopavanju prepozno, zgodaj spomladi pa tudi prezgodaj. Ohranjamo in spodbujamo pa naravne sovražnike strun, to so ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, v ornici so pomembni predstavniki hroščev brzcev. Po prekopavanju, pripravi gredic se umaknimo z vrta, da lahko ptice poberejo strune, ki smo jih obrnili na površino. Strune motijo kapucinke, zato so zaželene ob robovih vrtov in predvsem gredic z občutljivimi vrtninami. Prav tako jih moti vonj žametnic in močno dišečih zelišč, zato naj bodo po vsem vrtu. Ker pa se strune pogosto pridejo na vrt samo prehranjevat, naj bodo predvsem robovi vrta zasajeni s temi rastlinami. Pripravek iz vratiča ali rabarbare je zanje smrten, a potrebno je pogosto zalivanje ogroženih rastlin, kar pa je težko. Morda pride v poštev samo za varovanje sadik solate, ki so zanje prava poslastica.• Biofumigacija je razkuževanje tal z rastlinami. Med številnimi, ki so jih preizkušali, sta se najbolje izkazali rjava (Brassica juncea) in abesinska ogrščica (Brassica carinata), a povsem uporabna je tudi bela gorjušica (Sinapis alba), katere seme je pri nas dostopno in poceni. Seme posejemo v sredini avgusta, da bo zacvetela proti koncu septembra, ko so strune najbolj občutljive. Tik pred cvetenjem pa jo pokosimo, najbolje zmulčimo (razrežemo listno maso) in vse skupaj pomešamo v vrhnjo plast zemlje (10-15 cm). Če je suho, pred tem zalijemo. Iz listne mase križnic se v vlagi začnejo sproščati plini, ki imajo negativen vpliv tako na strune kakor tudi na nekatere druge talne škodljivce, npr. na talne glivice, ki povzročajo gnitje korenin.Bela gorjušica je rastlina, ki je v naravi prijaznem pridelovanju vrtnin zelo uporabna, tudi za biofumigacijo. • Zvečer v tla zakopljemo kose narezanih jabolk ali krompirja. Nataknemo jih na palčke, da jih bomo lažje pobrali iz zemlje. Čez dan ali dva jih zgodaj zjutraj poberemo iz zemlje skupaj s strunami in jih uničimo. Ker se strune prehranjujejo pretežno ponoči, moramo biti zjutraj res zgodnji.• Podobne vabe lahko naredimo tako, da v plastične lonce, najbolje tiste od skute, navrtamo manjše luknje (debeline strune). Vanje nasujemo mešanico pšenice (ječmena) in koruze in jo nakalimo, navlažimo in pustimo na toplem dan ali dva. Zakopljemo jih v zemljo na vrtu in po dveh dnevih zjutraj izkopljemo in vse skupaj uničimo.Nastavljanje vab je učinkovitejše na praznih gredicah in seveda v aprilu, maju in septembru, ko se strune intenzivno prehranjujejo.• Uporaba entomopatogenih ogorčic vrste Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae v času, ko so najbolj občutljive, septembra in maja.• Entomopatogene glive Beauveria bassiana, sev ATCC 74040, ki jih dobimo tudi v naših trgovnah. Ponovno veljajo vsa opozorila za uporabo te glive, ki jih najdemo v poglavju o biotičnem varstvu, in seveda za zatiranje v času, ko so strune najbolj občutljive. Ker strun ni na praznih gredicah, je za uporabo že omenjenih pripravkov priporočljivo, da po pripravi gredic v zemljo zakopljemo vabe – narezan krompir, jabolka, kaleče žito. Največ vab zakopljemo ob robovih gredic ali vrta.• Še eno možnost imamo, ki pa ni dovoljena v ekološki pridelavi, to je uporaba apnenega dušika. Ta deluje negativno na vsa živa bitja v tleh, tudi na strune in jajčeca polžev. Apneni dušik kot insekticid je treba uporabljati zelo previdno in res samo takrat, ko je povsem nujno. Nikoli ga ne uporabljamo v jeseni, saj takrat rastline dušika ne bodo predelale v listno maso, zato se bo izpiral v podtalnico. Lahko pa ga uporabimo za varstvo vrtnih rastlin spomladi. Dokler je zemlja hladna, ne bo deloval, zato ga uporabimo šele konec aprila.Gredico pred uporabo dobro pripravimo, da bo plin deloval. Pripravek po navodilih potresemo po gredici, ga plitvo, do 10 cm globoko zadelamo v tla, po potrebi zalijemo in gredico po možnosti tudi pokrijemo s folijo ali agrokopreno ter jo po tednu dni odstranimo. Na setev ali sajenje sadik počakamo tako dolgo, kot nam to narekujejo navodila. Ker smo rastline s tem že pognojili, ne gnojimo več, tudi s hlevskim gnojem ali kompostom ne.!!! Pripravek uporabimo le, če imamo s strunami res velike težave, in sicer prvi dve leti spomladi, jeseni pa biološke pripravke. Po dveh letih popolnoma preidemo na biotične pripravke in predvsem povrnimo zemlji tudi življenje, zato vse gredice pognojimo s kompostom. Pripravek namreč negativno deluje tudi na koristne mikroorganizme v tleh. Zato ga ne uporabljajmo prepogosto in predolgo, le toliko, da omilimo najhujšo škodo.Izbrano besedilo je iz knjige NARAVNO VARSTVO RASTLIN Miše Pušenjak, strokovnjakinje za zelenjadarstvo. Do konca aprila 2023 jo lahko kupite s popustom za le 16,15 evra. VABLJENI K NAKUPU.