K vzponu pridelave in porabe jagodičja so veliko prispevala nova spoznanja o pomenu teh sadnih vrst za človekovo zdravje. Prednosti jagodičja pred drugimi sadnimi vrstami niso le v bogati prehranski vrednosti in izrazito prijetnem videzu, okusu in aromi, temveč tudi v možnosti in ekonomičnosti pridelave teh sadnih vrst na manjših površinah in v domačih vrtovih.
Večina jagodičastih sadnih vrst dozoreva zaporedno, kar pridelovalcem omogoča večmesečno neprekinjeno oskrbo s svežim sadjem.
DOMAČE JE NAJBOLJŠE
V domačem vrtu si lahko pridelamo sadje, ki ga bomo zaužili sveže, ga zamrznili ali ga predelali v marmelade in sokove. Družinski jagodičasti vrt naj bi bil velik okrog 50 m2 ali več, če želimo zasaditi nekaj predstavnikov jagodičastih vrst v takih količinah, da bi pridelki pokrili naše potrebe.
SONCE, SONCE, SONCE
Pred zasaditvijo se moramo prepričati, ali naš vrt izpolnjuje osnovne pogoje za ustrezno rast in rodnost. Prvi pogoj je izrazito sončna lega. Jagodičastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Grmi morajo biti posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora. Zemlja mora biti lahka, blago kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na takih tleh, potem za jagodičje pripravimo grebene, ki jim dodamo različne dodatke za boljšo zračnost (sekanci, žaganje, šota). Če je zemlja izrazito alkalna (apnenčasta podlaga – Primorska, Notranjska), potem jo moramo posebno skrbno pripraviti.
TRAJNICE Z RAZLIČNO ŽIVLJENJSKO DOBO
Jagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko jih večina začenja zoreti, ne bi preživele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo. Malo je talnih in stranskih rodnih poganjkov. V naslednjem letu rastline bujno cvetijo, se obdajo s številnimi plodovi in malo listi, v tretjem letu pa se posušijo.
Ne spreglejte kratkega videa o rezi jagodičja, s poudarkom na obrezovanju borovnic, ko ga predstavi Darinka Koron, avtorica knjige GOJENJE JAGODIČJA.
Pri jagodah je proces odmiranja še hitrejši. Ob zasaditvi jagodičastega nasada se moramo zavedati, da so jagodičaste rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Jagode naj bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, ribeze in kosmulje največ do 15 let, robide od 20 do 25 let, ameriške borovnice pa lahko tudi več kot 30 let. Po tej dobi je potrebno rastline presaditi na drugo lokacijo, ki jo v ta namen že predhodno temeljito pripravimo. Zaradi hitrega kolobarjenja jagode običajno sadimo v zelenjavni vrt ali na rob jagodičastega vrta
RAZGIBANO IN BARVITO
Del vrta, če imamo prostor, nedvomno namenimo tudi bolj posebnim jagodičastim rastlinam, kot so goji jagoda, haskap jagoda, aronija, medvrstnim križancem malin in robid (tayberry), medvrstnim križancem kosmulj in črnega ribeza (josta) ter visokodebelnemu jagodičju. Ne smemo pozabiti tudi na stare jagodičaste rastline, npr. bezeg, ki je zelo zdravilen in dekorativen.
Jagodičasti vrt lahko dopolnite z rastlinami, posajenimi v posode, korita (jagode, maline, borovnice) ali viseče posode (jagode). Vsekakor imajo jagodičaste rastline v sadnemu vrtu zelo svojstveno podobo, ki je mogoče zaradi potrebnih opor nekoliko manj dekorativna kot drevnine ali okrasni grmički, vendar ob pogledu na čudovite cvetove, raznobarvne plodove in jesenske liste ne moremo ostati ravnodušni.
Besedilo je iz knjige Gojenje jagodičja.
Vse o lastnostih različnih vrst jagodičja, o pripravi tal in rezi, obiranju, uporabi in predelavi izveste v izvrstnem, ponatisnjenem priročniku Darinke Koron GOJENJE JAGODIČJA. Polistate in naročite ga s klikom na pasico. Vabljeni k nakupu.